FOTO: 'Slovenija bo nepopustljivo vztrajala z nogami trdno na naših mejah'

Premier Miro Cerar je na osrednji državni proslavi pred torkovim dnevom samostojnosti in enotnosti danes izpostavil, da v mednarodnih povezovanjih ne smemo nikoli pozabiti ali zanemariti priborjene samostojnosti. Poudaril je tudi, da mora politika znati prisluhniti posamezniku, in ponovil, da bo Slovenija spoštovala in izvajala arbitražno odločitev.

S plebiscitom izkazana enotnost in posledično priborjena samostojnost ostajata naši skupni, temeljni vrednoti, je prepričan Cerar. Verjame, da si moramo ob sleherni resnejši preizkušnji močno prizadevati za tako prepričljivo enotnost kot takrat, v mednarodnih povezovanjih pa ne smemo nikoli pozabiti ali zanemariti priborjene samostojnosti.

Če hoče biti politika državniška, mora znati od posameznega seči do občega. Zato je Cerar poudaril, da moramo znati prisluhniti vsakemu glasu posebej. "Brez tega elementarnega posluha ni politike," je opozoril.

Po njegovih besedah bo Slovenija, ki je za dobrososedske odnose, tudi "nepopustljivo vztrajala" z nogami trdno na naših mejah. Ponovil je, da arbitražno odločitev spoštujemo in jo bomo izvajali. Zagotovil je, da bodo poskrbeli za vsakega posameznika, na katerega bo vplivala arbitražna odločba. 

Slovenija se po Cerarjevi oceni v razpravo o prihodnosti Evrope in sveta vključuje predvsem s poudarkom na pametnem gospodarskem razvoju, na krožni ekonomiji, na obnovljivih virih, na zeleni državi ter na zdravi in aktivni družbi.

Do teh ciljev pa po besedah premierja vodijo vlaganje v znanje in znanost, solidarno razvijanje šolstva in zdravstva, posluh za kulturo in drznost za umetnost, bitka za človekove pravice in spoštovanje okolja ter sozvočje varnosti in svobode.

"Ko danes sedimo za mizo z najpomembnejšimi svetovnimi voditelji si lahko prav zaradi naše mladosti privoščimo vprašanja, ki jih včasih starši ali stari starši za mizo raje ne bi slišali. Prav zaradi tega smo včasih morda celo bolje pozicionirani, da našo samostojnost in samosvojost naredimo za zastavek enotnosti močnih in mogočnih," je še dejal Cerar.

Program državne proslave z naslovom Uglaševanje - Koncert za dvomilijonski orkester s sodelavci sta pripravila člana dua Silence Boris Benko in Primož Hladnik. Poleg njiju sta na odru Gallusove dvorane nastopila simfonični orkester Radiotelevizije Slovenija pod vodstvom dirigenta Tomislava Fačinija, s solistoma - tolkalko Petro Vidmar in violončelistom Igorjem Mitrovićem.

Nastopila sta tudi pianist Igor Vićentić ter letošnji Borštnikov nagrajenec za mladega igralca in večkratni prvak ter državni rekorder v recitiranju števila pi Nik Škrlec. Umetniški del programa so si ustvarjalci zamislili kot združitev kulture in znanost, brez katerih si je nemogoče predstavljati nacionalno identiteto in neodvisnost.

Proslave so se udeležili številni visoki gostje političnega, družbenega in verskega življenja ter diplomacije, med njimi predsednik DZ Milan Brglez in predsednik republike Borut Pahor. Slednji je na slavnostni seji DZ pred proslavo danes tudi zaprisegel pred sobotnim nastopom drugega predsedniškega mandata.

Pred dnevom samostojnosti iz političnih vrst pozivi k enotnosti

Iz političnih vrst so po slavnostni seji DZ prišli pozivi k enotnejšemu reševanju težav, ki še vedno pestijo državo. Na državnozborskih volitvah so si zaželeli večje volilne udeležbe, s katero bi državljani izrazili svojo politično voljo.

Po mnenju predsednika DZ Milana Brgleza bomo na pravi poti, če bomo še naprej podpirali dobre stvari, ki odpirajo svet v prihodnost in ga ne vračajo v preteklost. Od Pahorja v novem mandatu pričakuje, da bo predstavljal vso Slovenijo, vse državljane in da bo pomagal, če bo prišlo do krize. "Vedno bo pa odvisno od aktualnih oblasti, koliko bodo te nasvete upoštevale," je dejal Brglez. Meni še, da taka pomoč ni nujno javno opredeljevanje, lahko je tudi sodelovanje v ozadju tisto, ki pripomore k temu, da so nekatere rešitve boljše.

Lahko smo nezadovoljni, Slovenija ni tam, kjer bi lahko bila, je ocenil bivši predsednik republike Danilo Türk. "Ni v slabem stanju, a pričakovanja so bila precej večja od tega, kar smo dosegli do sedaj," je dejal v izjavi novinarjem. Po njegovi oceni bi med drugim rabili določeno ustavno reformo, da bi bilo funkcioniranje DZ boljše. Rabili bi tudi močnejšo politično voljo za spremembe, ki je je po njegovem mnenju še vedno premalo. Slovenija bi v prihajajočem letu morala ubrati smer odprtosti in večjega občutka za reševanje problemov, je še prepričan Türk.

V prihodnjih mesecih bodo soočeni argumenti, narejeni različni obračuni opravljenega dela in predstavljene nove ideje. Verjetno se ne bo dalo izogniti slabim praksam zavajanj, obtoževanj in poskusov polarizacije skupin državljanov, usmerjenih v ideološka razhajanja iz preteklosti, je napovedala vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer. "Bolj ko bomo te dneve znali narediti enotne v naših medsebojnih različnostih, bolj bodo bogati in svetli - za nas ljudi in za našo državo," je opozorila.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je z iztekajočim se letom precej zadovoljen, ker so se odnosi v državi relativno umirili, izboljšalo pa se je tudi stanje v gospodarstvu, je ocenil. Kritičen pa je bil do nizke volilne udeležbe na predsedniških volitvah. "Želim si, da bi bil na prihajajočih državnozborskih volitvah ta odstotek bistveno višji in da bi glasove dobili tisti, ki bi jim Slovenci najbolj zaupali," je še dejal.

"Dogajanje v Sloveniji je vedno pestro. Vseh problemov letos nismo rešili, moramo pa biti veseli in zadovoljni, da živimo v lepi državi, v kateri imamo veliko možnosti," je po koncu slavnostne seje ocenila predsednica NSi Ljudmila Novak. V prihodnjem letu pa moramo skušati odpraviti vse tisto, kar nas kot državo obremenjuje in izkoristiti možnosti, ki jih država še ima in jih nismo dovolj izkoristili.

Poslanka Alenka Bratušek (NP) se strinja s Pahorjem, ki je v inavguracijskem govoru dejal, da smo enotni veliko močnejši kot razdeljeni. "So stvari, ki nas razdružujejo, bistveno več pa mora biti takšnih, ki nas združujejo v dobro države in ljudi," je dejala. V naslednjem letu si želi veliko enotnih rešitev, državnozborske volitve pa bodo po njeni oceni pokazale, kaj si državljani želijo od politike. Tudi ona je pozvala k višji volilni udeležbi.

Današnje slavnostne seje DZ so se udeležili tudi premier Miro Cerar, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat, predsednik vrhovnega sodišča Damjan Florjančič in drugi visoki gostje političnega, družbenega in verskega življenja ter diplomatski zbor.

Sprejem za svojce padlih v osamosvojitveni vojni

Premier Miro Cerar je pred proslavo sprejel svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve ter civilnih žrtev in ranjenih v vojni za Slovenijo pred dnevom samostojnosti in enotnosti poudaril, da je bila odločitev za samostojno državo pravilna in da ne smemo nikoli pozabiti na žrtve, ki jih je terjala desetdnevna vojna.

Ponosni smo, da smo Slovenci na plebiscitu enotno sprejeli odločitev za Slovenijo ter da smo jo na premišljen in sodelovalen način uspeli izpeljati, da imamo danes svojo državo, je dejal Cerar v nagovoru. "Državo, ki nam omogoča, da smo pomemben del Evrope in sveta. Skupaj za mizo enakopravno sedimo s predstavniki največjih držav in naš glas ima veljavo," je dodal.

Sprejema sta se udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je na današnji slavnostni seji DZ tudi zaprisegel za svoj drugi predsedniški mandat, in ministrica za obrambo Andreja Katič.

V okviru slavnostne seje so danes zaznamovali tudi 25-letnico DZ. Ob tej priložnosti so podelili zahvalne in spominske plakete. Predsednik DZ je zahvalno plaketo posthumno podelil predsedniku Skupščine RS, pokojnemu Francetu Bučarju. Prevzela jo je njegova soproga Ivka Bučar.

Zahvalo plaketo so prejeli tudi predsedniki vseh treh zborov tedanje skupščine: Ludvik Toplak, Ivan Bizjak in Jože Zupančič. Spominsko plaketo pa je Brglez podelil predsedniku prvega sklica državnega zbora Hermanu Rigelniku.

Na Prevaljah pa je bila praznična prireditev Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, na kateri je govoril predsednik SDS Janez Janša.

'Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?'

Plebiscit o samostojni Sloveniji je 23. decembra 1990 potekal na podlagi zakona o plebiscitu, ki je bil v začetku decembra v skupščini, predhodnici zdajšnjega državnega zbora, sprejet z 203 glasovi. Nihče ni bil proti, štirje poslanci pa so se vzdržali. Plebiscitarno vprašanje je bilo: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?"

Na plebiscitu je glasovalo 93,2 odstotka vseh volilnih upravičencev, od katerih se jih je za osamosvojitev izreklo 95 odstotkov (ali 88,5 odstotka vseh). Da je plebiscit uspel, je bilo znano že nekaj po 22. uri, ko so prešteli okoli 60 odstotkov glasov. Predsednik Demosa Jože Pučnik je takrat izrekel znameniti stavek, da Jugoslavije ni več in da gre zdaj za Slovenijo.

Izide plebiscita so uradno razglasili čez tri dni, zato vsako leto 26. december, letos pade na torek, zaznamujemo kot dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik in dela prost dan.