Nova raziskava: v delfinih našli velike koncentracije strupenih snovi

Poliklorirani bifenili oz. PCB-spojine so skupina umetnih kemikalij, ki so se nekoč uporabljale pri izdelavi različnih izdelkov, vključno z električno opremo, zaviralci gorenja in barvami. Gre za eno najbolj toksičnih snovi, kar jih je ustvaril človek. Znano je, da visoka izpostavljenost PCB-spojinam pri živalih povzroča oslabitev imunskega sistema in znatno zmanjšano rodnost. Ta se lahko izraža kot povečano število splavov ali kot visoka smrtnost novorojenih mladičev.

Mednarodna ekipa znanstvenikov pod vodstvom Slovenskega društva za morske sesalce Morigenos iz Pirana je ugotavljala prisotnost PCB in drugih kemičnih spojin v velikih pliskavkah (Tursiops truncatus), ki živijo v Tržaškem zalivu in okoliških vodah severnega Jadrana, najsevernejšem delu Sredozemskega morja in enem od najbolj obremenjenih območij v celotnem Sredozemlju. V raziskavi so poleg društva Morigenos sodelovali še Univerza St. Andrews (Velika Britanija), Zoološki inštitut Zoološkega društva v Londonu (Zoological Society of London, Velika Britanija), Center za znanosti o okolju, ribištvu in akvakulturi (CEFAS, Velika Britanija) in Inštitut za morske znanosti Italijanskega nacionalnega sveta za raziskave (Italija).

Ugotovili so, da je 87,5 odstotka delfinov imelo PCB-koncentracije nad pragom toksičnosti, kjer pride do fizioloških vplivov pri morskih sesalcih, medtem ko jih je 65,6 odstotka imelo koncentracije nad pragom, za katerega je bilo ugotovljeno, da vodi v nesposobnost razmnoževanja pri morskih sesalcih. Takšne visoke vsebnosti onesnaževal so skrb vzbujajoče predvsem v kombinaciji z drugimi grožnjami, kot so naključni ulov v ribiške mreže, vpliv pomorskega prometa, onesnaženje s plastiko, pomanjkanje plena.

"Te delfine preučujemo in spremljamo že 16 let, zato večino zelo dobro poznamo. S pomočjo dolgoletnih podatkov o opažanjih posameznih identificiranih delfinov smo lahko koncentracije onesnaževal povezali z različnimi parametri, kot so spol, rodnost in pripadnost določenim socialnim skupinam," je povedal Tilen Genov iz društva Morigenos, vodilni avtor raziskave in doktorski študent na Univerzi St. Andrews iz Velike Britanije.

Raziskava je pokazala, da imajo samci bistveno večje koncentracije onesnaževal kot samice. To se zgodi, ker samice velik del svojega toksikološkega bremena prenesejo na mladiče v času brejosti in dojenja. To je tudi razlog, da imajo samice, ki še niso imele mladičev, bistveno večje koncentracije kot samice, ki so že imele vsaj enega mladiča. Takšni izsledki so glede na naše poznavanje fiziologije sesalcev sicer pričakovani, vendar je ta pojav razmeroma redko mogoče prikazati pri prostoživečih kitih in delfinih.

Za študije prisotnosti onesnaževal se navadno uporablja vzorce poginulih živali, ki jih naplavi na obalo. Toda pri tovrstnih vzorcih se nikoli ne ve, od kod poginule živali izvirajo, ter kje in kako so živele pred poginom. Prav tako lahko proces razpadanja spremeni koncentracije onesnaževal v tkivih. Po drugi strani pa večina dolgoročnih terenskih raziskav živih delfinov ne vključuje informacij o onesnaževalih, saj je pridobivanje vzorcev živih živali težavno. V tej raziskavi pa so raziskovalci združili ta pomembna vidika, saj so pridobili vzorce živih živali, ki jih že leta spremljajo. Čeprav to ni prva raziskava, ki je ta vidika uspešno združila, so tovrstne raziskave v svetu še vedno razmeroma redke, predvsem v Sredozemskem morju, ki velja za največje polzaprto morje na svetu, z občutnimi človeškimi pritiski. Ta raziskava predstavlja do zdaj največje število analiziranih vzorcev živih prostoživečih velikih pliskavk v Sredozemlju in Evropi ter prispeva pomembne nove informacije o onesnaževalih v delfinih.

"To je še ena raziskava, ki kaže visoke ali zelo visoke nivoje izredno toksičnih in obstojnih onesnaževal – PCB-spojin – v evropskih delfinih. PCB-spojine lahko povzročajo bolezni, kot je rak, in tudi onesposobijo zmožnost razmnoževanja," je ocenil Paul Jepson, soavtor raziskave in veterinarski specialist za prostoživeče živali pri Zoološkem inštitutu Zoološkega društva v Londonu.

Društvo Morigenos delfine v Tržaškem zalivu in okoliških vodah preučuje od leta 2002, s poudarkom na raziskavah velikosti in razširjenosti populacije, vedenja, socialne in genetske strukture ter vplivov človeških aktivnosti na delfine. "Naše predhodne raziskave so pokazale, da ti delfini tvorijo več ločenih socialnih skupin, ki se različno obnašajo in imajo morda celo različno prehrano. To bi lahko pomenilo, da se tudi količina onesnaževal, ki jo kopičijo v telesih, med skupinami razlikuje zaradi razlik v prehrani. Toda ta raziskava je pokazala, da so vsi enako obremenjeni z onesnaževali in da so PCB-spojine problem za celotno populacijo," je še povedal Genov.

"Širši kontekst tega je, da je treba narediti še ogromno – v vseh evropskih državah – da se počisti glavne vire PCB-spojin, ki vstopajo v morsko okolje. Delfini in druge morske živali v Sredozemlju imajo izredno visoko izpostavljenost PCB-spojinam, med najvišjimi na svetu," pa še dodaja Jepson.