Slovenija

Nova raziskava: v delfinih našli velike koncentracije strupenih snovi

Piran, 10. 12. 2018 07.18 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Nova raziskava pod vodstvom društva Morigenos je pokazala, da imajo delfini v severnem Jadranu v telesih visoke vsebnosti PCB, izjemno toksične spojine, prepovedane že od 70. in 80. let, in da samice svoje strupeno breme prenašajo na mladiče.

Poliklorirani bifenili oz. PCB-spojine so skupina umetnih kemikalij, ki so se nekoč uporabljale pri izdelavi različnih izdelkov, vključno z električno opremo, zaviralci gorenja in barvami. Gre za eno najbolj toksičnih snovi, kar jih je ustvaril človek. Znano je, da visoka izpostavljenost PCB-spojinam pri živalih povzroča oslabitev imunskega sistema in znatno zmanjšano rodnost. Ta se lahko izraža kot povečano število splavov ali kot visoka smrtnost novorojenih mladičev.

Mednarodna ekipa znanstvenikov pod vodstvom Slovenskega društva za morske sesalce Morigenos iz Pirana je ugotavljala prisotnost PCB in drugih kemičnih spojin v velikih pliskavkah (Tursiops truncatus), ki živijo v Tržaškem zalivu in okoliških vodah severnega Jadrana, najsevernejšem delu Sredozemskega morja in enem od najbolj obremenjenih območij v celotnem Sredozemlju. V raziskavi so poleg društva Morigenos sodelovali še Univerza St. Andrews (Velika Britanija), Zoološki inštitut Zoološkega društva v Londonu (Zoological Society of London, Velika Britanija), Center za znanosti o okolju, ribištvu in akvakulturi (CEFAS, Velika Britanija) in Inštitut za morske znanosti Italijanskega nacionalnega sveta za raziskave (Italija).

Raziskava je pokazala, da so vsi delfini v Tržaškem zalivu in okoliških vodah enako obremenjeni z onesnaževali in da so PCB- spojine problem za celotno populacijo.
Raziskava je pokazala, da so vsi delfini v Tržaškem zalivu in okoliških vodah enako obremenjeni z onesnaževali in da so PCB- spojine problem za celotno populacijo. FOTO: Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce

Ugotovili so, da je 87,5 odstotka delfinov imelo PCB-koncentracije nad pragom toksičnosti, kjer pride do fizioloških vplivov pri morskih sesalcih, medtem ko jih je 65,6 odstotka imelo koncentracije nad pragom, za katerega je bilo ugotovljeno, da vodi v nesposobnost razmnoževanja pri morskih sesalcih. Takšne visoke vsebnosti onesnaževal so skrb vzbujajoče predvsem v kombinaciji z drugimi grožnjami, kot so naključni ulov v ribiške mreže, vpliv pomorskega prometa, onesnaženje s plastiko, pomanjkanje plena.

"Te delfine preučujemo in spremljamo že 16 let, zato večino zelo dobro poznamo. S pomočjo dolgoletnih podatkov o opažanjih posameznih identificiranih delfinov smo lahko koncentracije onesnaževal povezali z različnimi parametri, kot so spol, rodnost in pripadnost določenim socialnim skupinam," je povedal Tilen Genov iz društva Morigenos, vodilni avtor raziskave in doktorski študent na Univerzi St. Andrews iz Velike Britanije.

Raziskava društva Morigenos je bila objavljena v ugledni mednarodni reviji Science of the Total Environment.

Raziskava je pokazala, da imajo samci bistveno večje koncentracije onesnaževal kot samice. To se zgodi, ker samice velik del svojega toksikološkega bremena prenesejo na mladiče v času brejosti in dojenja. To je tudi razlog, da imajo samice, ki še niso imele mladičev, bistveno večje koncentracije kot samice, ki so že imele vsaj enega mladiča. Takšni izsledki so glede na naše poznavanje fiziologije sesalcev sicer pričakovani, vendar je ta pojav razmeroma redko mogoče prikazati pri prostoživečih kitih in delfinih.

Za študije prisotnosti onesnaževal se navadno uporablja vzorce poginulih živali, ki jih naplavi na obalo. Toda pri tovrstnih vzorcih se nikoli ne ve, od kod poginule živali izvirajo, ter kje in kako so živele pred poginom. Prav tako lahko proces razpadanja spremeni koncentracije onesnaževal v tkivih. Po drugi strani pa večina dolgoročnih terenskih raziskav živih delfinov ne vključuje informacij o onesnaževalih, saj je pridobivanje vzorcev živih živali težavno. V tej raziskavi pa so raziskovalci združili ta pomembna vidika, saj so pridobili vzorce živih živali, ki jih že leta spremljajo. Čeprav to ni prva raziskava, ki je ta vidika uspešno združila, so tovrstne raziskave v svetu še vedno razmeroma redke, predvsem v Sredozemskem morju, ki velja za največje polzaprto morje na svetu, z občutnimi človeškimi pritiski. Ta raziskava predstavlja do zdaj največje število analiziranih vzorcev živih prostoživečih velikih pliskavk v Sredozemlju in Evropi ter prispeva pomembne nove informacije o onesnaževalih v delfinih.

"To je še ena raziskava, ki kaže visoke ali zelo visoke nivoje izredno toksičnih in obstojnih onesnaževal – PCB-spojin – v evropskih delfinih. PCB-spojine lahko povzročajo bolezni, kot je rak, in tudi onesposobijo zmožnost razmnoževanja," je ocenil Paul Jepson, soavtor raziskave in veterinarski specialist za prostoživeče živali pri Zoološkem inštitutu Zoološkega društva v Londonu.

Društvo Morigenos delfine v Tržaškem zalivu in okoliških vodah preučuje od leta 2002, s poudarkom na raziskavah velikosti in razširjenosti populacije, vedenja, socialne in genetske strukture ter vplivov človeških aktivnosti na delfine. "Naše predhodne raziskave so pokazale, da ti delfini tvorijo več ločenih socialnih skupin, ki se različno obnašajo in imajo morda celo različno prehrano. To bi lahko pomenilo, da se tudi količina onesnaževal, ki jo kopičijo v telesih, med skupinami razlikuje zaradi razlik v prehrani. Toda ta raziskava je pokazala, da so vsi enako obremenjeni z onesnaževali in da so PCB-spojine problem za celotno populacijo," je še povedal Genov.

"Širši kontekst tega je, da je treba narediti še ogromno – v vseh evropskih državah – da se počisti glavne vire PCB-spojin, ki vstopajo v morsko okolje. Delfini in druge morske živali v Sredozemlju imajo izredno visoko izpostavljenost PCB-spojinam, med najvišjimi na svetu," pa še dodaja Jepson.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (46)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

kakafonijaprava
10. 12. 2018 18.32
+0
PCB se ne razkroji 200 let, ljudje welcome to PCB kraljestvo!
flojdi
10. 12. 2018 14.00
-1
.UF. in kdaj bodo Raz Iskali male Sardelce ?/ sam prašam
Petur
10. 12. 2018 12.44
+1
Wtako,upajmo da ne pade komu na pamet ta bitja v konzerve dajat
flojdi
10. 12. 2018 14.02
+0
.no dej, v tun ih ni ama Nič Strupenega; boh nedej niti Pomislit na Sardelce
flojdi
10. 12. 2018 14.04
-1
JohannDoe
10. 12. 2018 12.14
+1
Se pravi, treba je narediti GMO živali, ki bodo genetsko odporne na strupe. GMO rastline, ki so odporne na strupe, so že no1 biznis v kmetijstvu. Je kdo že začel kak projekt? Kaka državna subvencija? ZDA, recimo... tam radi subvencionirajo privat firme.
Justiceiscoming81
10. 12. 2018 11.19
+16
Zdravstvo pa še vedno na polno promovira uživanje rib,... Vse te ribe so tako polne strupov in plastike, da boli glava,... Pa dober tek
Justiceiscoming81
10. 12. 2018 11.24
+25
Mogoče je pa to rešitev za morske živali, da postanejo tako strupeni za človeka, da ne bodo za ulov in hrano... Neumna misel sicer ampak očitno postaja realnost. Narava se vedno prilagodi razmeram, tako ali drugače, samo človek se ne bo mogel.
JohannDoe
10. 12. 2018 12.01
+2
flojdi
10. 12. 2018 14.06
+0
rekapaka
10. 12. 2018 11.08
+2
Še eno čredo ihanskega ali prleškega brancina pojem, potem pa me naj pobere
flojdi
10. 12. 2018 14.07
-1
.očitno nimaš vnučkov; ali pa ti ni nič mar zanje
santamaura
10. 12. 2018 10.42
+23
Tako je to - Prodaš zemljo eni tuji firmi, da postavi lakirnico in zaposli 300 ljudi. Mimogrede še kakšen gozdiček pade - Juhuhu, kakšen uspeh. Dodatno vrednost bomo pa merili čez trideset let v krvi ljudi. Danes so na vrsti delfini - jutri bodo na vrsti ljudje. Uboge živali, saj niso nič krive
JohannDoe
10. 12. 2018 12.02
-4
Ma neee.... čez trideset let bodo itak lakirali vse roboti, ljudje bodo pa hodili po hrano v Hofer čez mejo, spotoma, ko se bodo vračali iz šihta.
flojdi
10. 12. 2018 14.11
-1
.meni se je pa Ponudila (že spet !!) ena čudovita knjiga. (ODPISANA !!) In sicer Bistrica Kalščica.Silvestre Rogelj. Napisana za Mlade. ampak prebrati bi jo Morali Mnogi taStari pika
1muvwndr
10. 12. 2018 09.58
+39
In kaj imajo navadni ljudje s tem? A moj šampon povzroča to katastrofo, ker se izplakne v morje? Ne. Povzročajo jo podjetja, ki proizvajajo strupe, ker so 1% bolj poceni kot enak nestrupeni proizvod. Povzročajo jo DRŽAVE, ki dovolijo, da do tega pride. Povzročajo jo POLITIKI, katerim je glavno, da napolnejo žepe sebi in svojim prijateljem.
JohannDoe
10. 12. 2018 12.05
+2
Začne se z brezbrižnostjo "navadnih". Ampak ja, prenašanje odgovornosti za rešitev na "navadne" posameznike, je šolski primer sprenevedanja.
flojdi
10. 12. 2018 14.17
-1
.Točno, neznanec. /en muv, nared neki , da ne bo Treba kupit česa strupenega
ooResnicA
10. 12. 2018 09.50
-7
....ni ga čez ihanskega brancina čuj.....
ooResnicA
10. 12. 2018 09.51
-3
....delfinčke pa itak polovijo pa spakirajo v konzerve z napisom tuna....
korintos23
10. 12. 2018 10.12
+0
fairplayy
10. 12. 2018 09.45
+21
mi mislimo, da če se največ svinjarije zganja na drugem koncu sveta, da ne bo brišla k nam svet žal ni neskončen prej ko slej vse priplava ali veter prinese nazaj kar seješ to žanješ
jesenvoyo
10. 12. 2018 09.52
+18
Za največje svinjarije je kriv požrešen kapital, ki samo za dobiček je pripravljen kršiti vsa pravila, predpise, samo da dosega cilje. Kriviti za vse preproste prebivalce seveda ni čisto prav, ker resnice ne poznajo.
DuhSaSjekirom
10. 12. 2018 09.37
+23
Psihopate je treba iztrebit pa ne bo nobenih problev z vojnami, kopičenjem bogatstva, izkoriščanjem delavcev in toksičnimi snovmi. DOkler se pa takoimenovani korporativni psihopati sprehajajo po svetu in so precej prisotni v politiki in dokler jih ne izločimo iz procesa odločanja ne bo nič boljše.
JohannDoe
10. 12. 2018 12.10
+1
Ne le, da se sprehajajo, servirani so nam kot "elita od elite", najsposobnejši delež ljudi na zemlji... "sposobnost" ima v tem primeru psihopatske poteze, mi bi se jim pa morali klanjat, sledit, skušat biti kot oni pa zaupat v njihovo božanskost. Preden jim problemi postanejo preveliki in Atlas počepne.
Skunk Works
10. 12. 2018 09.02
+22
Zbogom, in hvala za vse ribe.....
fairplayy
10. 12. 2018 09.42
+20
hja a misliš da piščančje, goveje, svinjsko meso kaj bolše polno antibiotikov, rastnih hormonov, krmljeno z genskio sprmenjenimi žiti...
jesenvoyo
10. 12. 2018 09.54
+8
Točno, lahko samo ugibamo, kaj je manj in kaj več zastrupljeno, podatkov, oziroma nadzora, ki bi resnično bedel nad tem žal ni, ali pa je manj učinkovit. Če že kaj ugotovijo je prava drama, da spravijo kakšne podatke v javnost.
Aijn Prenn
10. 12. 2018 08.57
+39
Če industrija proizvede snov, ki v naravi nikoli ni obstajala, se ni prav posebej za čuditi, če bo ta snov naredila nepopravljivo škodo v okolju in bitjih. Torej, se je treba lotiti regulacije v fazi proizvodnje, ne pa potem, ko so te snovi že raztresene po celi zemeljski obli.
korintos23
10. 12. 2018 09.02
-11
jesenvoyo
10. 12. 2018 10.36
+11
Ta gospodarska rast bo zrasla tako visoko, da bo nas pobralo na koncu.
MojsterSplinter
10. 12. 2018 12.55
+1
Že, vendar nas bo pobralo s profitom za nekoga.
flojdi
10. 12. 2018 14.22
+0
. Ampak Pobralo bo tudi Ustvarjitelje. Sam da tega še niso uspel Pogruntat.
JelencekRudolf1
10. 12. 2018 08.53
-14
In v cem je problem
jesenvoyo
10. 12. 2018 10.40
+7
Samo v tem, da si človeštvo reže vejo na kateri sedi.
Dany75
10. 12. 2018 08.48
-24
oni pa glih vsakega delfina ujamejo in ga testirajo... ccc
trac
10. 12. 2018 08.42
+54
In eni so še vedno prepričani, da če npr. nekaj strupenega zliješ v stranišče in potegneš, to potem kar izgine...
ajtutaki
10. 12. 2018 08.41
+29
Žalostno, kako malo zavedanja imajo običajno posamezniki o dogajanju, ki seže onkraj potrošniškega lagodja. Vsak od nas pristavi kamenček v mozaiku onesnaževanja in uničevanja okolja. Sposobnost odgovornega in daljnosežno razmišljujočega uma pa je, da se vpraša, kaj lahko prispeva dobrega in - kako lahko omeji svojo potrošniško slo, ki je prevečkrat potratna in zato uničevalna.
PSIHOTERAPEVT
10. 12. 2018 09.23
+1
Tako, naj vec ga prislonijo tovarne in kmeti, ki i zlivajo svoj drek v reke in morja
Uporabnik1211614
10. 12. 2018 08.19
-17
Nekatere živali so strupene.
flojdi
10. 12. 2018 14.24
.sj. sploh takih ljudi mi je uspelo v mojem življenju spoznat za malo Morje
User1538643
10. 12. 2018 08.17
+32
Gotofi smo, samo se tega še ne zavedamo.
fairplayy
10. 12. 2018 08.15
+53
potrošniški način življenja nas bo počasi in mučno ugonobil
jesenvoyo
10. 12. 2018 10.46
+1
Potrošniški način življenja ne pripisovati upokojencem, pa onim z minimalci, ker oboji komaj lovijo začetek meseca z krajem.