Iz Ljubljane do Hamburga za 55 evrov. Ne, ni nizkocenovnik!

Govorimo o deljenju prevoza oziroma "carpoolingu", ki je v Evropi prisoten že vsaj dve desetletji. Tudi na tem področju so nas bolj razvite evropske države prehitele. Ker tak prevoz temelji na obveščanju oziroma komuniciranju, se je z razvojem interneta še razširil.

A če pobrskate po spominu in če ste otroštvo preživeli na podeželju, potem se boste zagotovo spomnili, da prve delitve prevoza poznajo že naši starši. Mnogi, ki so se na delo vozili v bližnje kraje, so se organizirali tako, da je eden vozil, druga dva ali trije pa so se vozili z njim in mesečno nekaj vzeli od zneska za prevoz in prispevali vozniku za bencin. Še posebej je bila razvita takšna praksa tam, kjer je bil javni prevoz slaba alternativa.

Takšen sistem vožnje pa mnogi uporabljajo še danes, kar ob današnjih visokih cenah goriva morda postaja edina in prava rešitev. Cene za liter goriva gredo v nebo, nadomestilo za prevoz pa ostaja že dlje časa isto. In kako rešiti ta izračun? Če delite prostor v svojem avtu za "pošten" znesek, potem se bo to obrestovalo tako vam kot tudi osebi, ki jo boste peljali do skupnega cilja. Pa še okolje vam bo hvaležno. In prav to je glavna ideja "carpoolinga" – vsakemu posamezniku omogočiti dostop do prevoza, ki si ga lahko privošči.

Ali to pomeni, da gre štopanje v pozabo? Klasično štopanje zagotovo ne, saj takšni deljeni prevozi niso brezplačni, tisti, ki štopajo, pa iščejo brezplačen prevoz. Lahko rečemo, da se je štopanje nekoliko moderniziralo. Štoparji ne zgubljajo več časa z zadrževanjem ob cesti, pač pa si prevoz organizirajo vnaprej. Znesek, ki ga plačajo za prevoz, je praviloma še vedno precej nižji od zneska, ki bi ga plačali, če bi se peljali s svojim vozilom ali pa z javnim prevozom. V tej enačbi pridobijo vsi. Oseba, ki bo delila prevoz in bo tako delila tudi stroške prevoza do cilja, kamor je namenjena, in tudi oseba, ki bo na ta cilj prišla ugodneje, praviloma pa tudi hitreje.

V Sloveniji se za deljene prevoze najbolj zanimajo študentje, ki potrebujejo prevoz od kraja bivanja do kraja študija. Vedno več pa je tudi oseb, ki na poti v službo vsakodnevno ponujajo prevoz in si tako učinkovito oklestijo stroške prevoza. A še vedno zaostajamo za evropskim zahodom. Morda tudi zato, ker smo majhna država in razdalje v Sloveniji niso tako zelo velike. Pa tudi mreža javnega prevoza ni tako zelo slaba, če seveda zamižimo na eno oko. Regije, kot so Koroška, Bela Krajina, Severna Primorska, Posavje, Zgornja Savinjska dolina in še marsikatera druga, ki je zunaj avtocestnega križa, so lahko državi v sramoto. Že vrsto let jim mačehovsko obljublja boljšo prometno povezavo, a obljube ne polnijo naših denarnic. Tako ni čudno, da se na prevoz.org kopičijo ponudbe za prevoz na relaciji od Nove Gorice do Ljubljane in obratno, pa tudi na relaciji od Slovenj Gradca do prestolnice.

Lahko pa je razlog, da ideja deljenja prevoza ni bolj razširjena, tudi v tem, da Slovenci neradi poskusimo kaj novega. Tudi naš sogovornik je prvo ponudbo za deljenje prevoza oddal šele po dobri izkušnji. Kot pravi, je nujno potreboval prevoz od Ljubljane do Lendave, in ker ni imel avta, se je spomnil na spletno stran, preveril, ali je kakšna ponudba, in poklical voznika. "Vožnja je bila zabavna in je hitro minila, meni pa 9 evrov vzame že vlak do Maribora. Ko sem se naslednji teden s svojim avtom peljal k staršem v Lendavo, sem oddal ponudbo, da delim prevoz. Brez težav sem dobil sopotnika."

"Carpooling" poleg nižjih stroškov prinaša tudi druge prednosti, med katerimi ne gre zanemariti skrbi za okolje. Manj ko bo avtomobilov na naših cestah, manj bo onesnaženo okolje. Tudi gneče bo manj in z njo povezanih prometnih nesreč in stresa za volanom. Bo pa zato več možnosti za spoznavanje novih ljudi in deljenje izkušenj.

Obstaja več načinov "carpoolinga"

Mogoče nam je še najbolj poznano deljenje prevoza, pri katerem se sodelavci z enim avtom vozijo v službo in domov. To pomeni, da lahko delite prevoz in pobirate sopotnike po poti in jih tudi odlagate na različnih relacijah na svoji poti. Lahko pa se osebe do določene lokacije pripeljejo s svojimi vozili, nato pa se presedejo v eno vozilo in se skupaj odpeljejo do cilja. (V Ljubljani je eno takšnih mest, kjer uporabniki puščajo vozila, parkirišče na Dolgem mostu.) Najpogosteje pa se "carpooling" omenja, ko govorimo o iskanju prevoza po potrebi. To pomeni, da si prevoz organiziraš ali ga ponudiš, ko se odpravljaš na primer na morje. Svoj prevoz in prostor v avtu prijaviš v bazo podatkov o voznikih ali pa v tej isti bazi poiščeš ustrezen prevoz.

Če imajo delavci, ki se na delo vozijo v oddaljene kraje, delodajalca, ki jim zna prisluhniti, potem se lahko dogovorijo, da delavci, ki prihajajo iz istega konca Slovenije, delajo v isti izmeni, kar pomeni, da se lahko na delo in z dela vozijo skupaj. Stroške bencina si delijo, prednost pa je tudi v tem, da se po naporni službi lahko izmenjujejo za volanom.

Za zdaj si lahko prevoz poiščete ali ga prijavite na spletni strani prevoz.org, imajo pa tudi mobilno aplikacijo, tako da ne boste imeli težav, če boste prevoz iskali v zadnjem trenutku kar s pomočjo mobilnega telefona. Ponujajo tudi mednarodne prevoze, med državami pa lahko najdete nekdanje jugoslovanske republike, Poljsko, Slovaško, Češko, Nizozemsko, Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Nemčijo in druge. Tako smo preverili, za koliko se lahko odpeljemo do Hamburga na severu Nemčije. Neki voznik ponuja vožnjo od Ljubljane do Hamburga za 55 evrov. Če preverite na ViaMichelin, koliko naj bi voznika stala ta skoraj 1200 kilometrov dolga pot, vam izračuna, da so stroški bencina, cestnin in vinjet skoraj 175 evrov. In če naš voznik v avtu ponuja tri mesta, potem bi lahko od sopotnikov dobil 165 evrov, s čimer bi pokril levji delež stroškov prevoza. Spet pa je praktično nemogoče najti takšnega poceni prevoznika, ki bi vas za 55 evrov pripeljal do Hamburga. Poskusite, morda ga vam uspe najti.

Veliko več mednarodnih prevozov lahko najdete na največji mreži deljenih prevozov – carpooling.com. Na svoji spletni strani so zapisali, da mesečno "prepeljejo" okoli milijon oseb. V mrežo je vključenih 40 držav, spletna stran pa je na voljo v sedmih jezikih. Vse skupaj se je začelo kot študijski projekt treh zagnanih nemških študentov leta 1998, leta 2011 pa je prek strani carpooling.com prevoz poiskalo že 7,7 milijona ljudi. In povpraševanje še raste.

Privarčuješ, se družiš in še (hote ali nehote) skrbiš za okolje

S tem, ko prevoz deliš še s kom, privarčuješ, še posebej, če so v avtu trije ali štirje potniki. Kar precej Mariborčanov, ki se vsakodnevno vozijo v službo v prestolnico, bi za enosmerno vožnjo z vlakom (ki traja v povprečju 2 uri in pol, z najhitrejšim vlakom ICS pa okoli ene ure in 50 minut) plačalo 9 evrov, če so študentje pa 6,31 evra. Vožnja z ICS-om v eno smer stane 15,23 evra oziroma za mlade 10,66 evra. Na strani prevoz.org lahko najdete ponudbo za vožnjo od Maribora do Ljubljane za 4 ali 5 evrov, kar pomeni bistven prihranek. Denarnica bo debelejša, vam pa bo nekaj časa ostalo še za kakšen dodatni opravek.

Naš sogovornik pripoveduje, da se praktično vsak drugi konec tedna vozi staršem v Lendavo. Pot je dolga in dolgočasna, še pove, zato se je odločil, da bo znesek prepolovil. Prevoz je objavil na prevoz.org in kmalu našel sopotnike. Zdaj to počne že drugo leto in pravi, da tudi sam poišče prevoze, kadar gre za konec tedna na morje. "Že samo denar, ki ga prihranim, je dovolj velik razlog, da delim prevoz," pravi. "Če pa ob tem spoznavam še ljudi in spletam poslovna poznanstva, potem pa še toliko bolje."

Poznanstva so na lestvici prednosti deljenja prevozov zelo visoko uvrščena. Mnogi dolgoletni uporabniki strani carpooling.com pravijo, da so poznanstva takoj za ekonomičnostjo in praktičnostjo. Na svoji spletni strani so zapisali, da so njihovi uporabniki spletli že več kot 170.000 prijateljstev, pohvalijo pa se lahko tudi s 16 porokami. Med podatki, ki še kako štejejo, so tudi te številke: od zagona so uporabniki "carpoolinga" okolju prihranili za milijon emisij toplogrednih plinov, 500 milijonov goriva ter 1,5 milijarde evrov.

Dejstvo je, da več kot polovica vse svetovne populacije živi v mestih, do leta 2050 pa naj bi ta delež narasel na 70 odstotkov. To pomeni, da bo treba nujno poiskati nove načine, kako zmanjšati promet, porabo goriva in emisije toplogrednih plinov. Naš planet postaja vedno bolj urban, zato je nujno, da mesta postanejo pametnejša. Deljenje prevoza ni samo nekaj, kar je praktično in zabavno, pač pa bo v prihodnjih letih postalo nuja.

Kakšno prihodnost ima takšen servis v Sloveniji, je seveda odvisno od nas. Čas je, da pogledamo v svoje denarnice, da se nehamo pritoževati nad cenami bencina in dragimi vozovnicami za avtobus ali vlak. Čas je, da poiščemo rešitev, in ena takšnih je tudi ta, da prevoz delimo še s kom. To je zelo praktična alternativa. In ko poslušam Ljubljančane, ki bentijo, ker bo župan zaprl še nekaj ulic skozi središče Ljubljane, zaradi česar bo čakanje na Tivolski zagotovo daljše vsaj za 10 minut, in ko si v misli prikličem vse tiste sotrpine v jutranji gneči, ki so sami ali v dvoje v svojih vozilih, potem je jasno, da Slovenci še nismo preveč nezadovoljni z razmerami v državi in naših denarnicah.

Še nekaj zanimivih podatkov o "carpoolingu"

V zahodni in osrednji Evropi je vedno več ponudnikov in iskalcev deljenih prevozov. Njihov obseg pa še narašča – deloma zaradi visokih cen goriv in še vedno precej zasoljenih cen javnega prevoza, deloma pa zato, ker smo v dobi pametnih mobilnikov, ki omogočajo instantno preverjanje ponudb, kar pomeni, da si mnogo iskalcev prevoza kar med prevozom od točke A do točke B rezervira prevoz še do točke C in tako dalje. Koristijo jim tudi družabna omrežja (Facebook, Twitter, LinkedIn), ki so omogočila prepoznavanje določenih ponudnikov, ki tako niso več povsem anonimni. Mnogi se ne skrivajo za vzdevki, pač pa se izpostavijo s svojimi profili in s tem pridobijo bistveno več zaupanja. V Nemčiji pa so šli še dlje in so poleg spletnega servisa oziroma mreže uporabnikov, ki delijo prevoz, vključili še železnico, avtobus in letalo. Zelo trdno zagovarjajo teorijo, da bi moral biti "carpooling" enakopraven člen v verigi javnih prevozov in ne več zgolj "neprijetna konkurenca".

Povprečna razdalja uporabnikov "carpoolinga" v Evropi je 200 kilometrov. Več je uporabnic kot uporabnikov, in sicer 53 proti 47 odstotkov. Večina od njih je mladih, med 25 in 39 let starosti, kar 70 odstotkov od njih pa je samskih. Najdaljša vožnja do zdaj je bila med Londonom in mestom Van na jugu Turčije. Najbolj neobičajni "potniki" pa so bili kuščar, 20 kilogramov voska, pozabljen ključ in 25 hrčkov, ki so jih rešili iz nekega laboratorija.