Kazalci nazaj, eno uro daljša noč

V nedeljo bomo spet prešli s poletnega na zimski čas. Kazalce na urah bomo premaknili s 3. na 2. uro zjutraj, kar pomeni, da bomo lahko spali uro dlje. A kaj ko bomo morali v noči na 29. marec, spet spati eno uro manj. Krog, ki mu ni videti konca, se marsikomu zdi nesmiseln in prej moteč kot koristen. Za ukinitev je celo narod, ki je dani "način varčevanja" uvedel.

S prestavljanjem ure začeli Nemci, zdaj bi to radi odpravili

Kot kaže, je na zamisel že v 18. stoletju prišel ameriški veleposlanik Ben Franklin. Med službovanjem v Parizu naj bi spoznal, da bi lahko privarčevali veliko petroleja, le bi uro spomladi premaknili naprej. Dan bi bil daljši in svetlejši, je dejal. Ostalo je pri besedah. Nato je kot prva država prehod na poletni čas uzakonila Nemčija. Razlog je bil varčevanje z zalogami premoga, ki ga je potrebovala v vojaške namene. V času druge svetovne vojne so ji pridno sledile številne ostale države.

A glej ga zlomka, po več kot 70 letih glede na rezultate javnomnenjskih raziskav kar 71 odstotkov Nemcev trdi, da bi raje za vedno ostali na poletnem času. Pravijo, da je premik ure odveč in bi ga najraje odpravili, le 27 odstotkom pa se še vedno zdi smiseln. Skoraj vsak četrti Nemec je v raziskavi navedel, da čuti posledice premika ure. Številni tožijo, da se po tem težje zberejo, so utrujeni ter imajo težave s spanjem. Dvanajst odstotkov tistih, ki so omenili, da imajo težave, ima celo težave z depresijo.

Tamkajšnja zdravnica Elisabeth Thomas sicer meni, da bi bilo bolje, če bi ostali na zimskem času, saj da je ta bolj zdrav od poletnega. Kot pravi je namreč za tako imenovano notranjo uro svetlo jutro pomembnejše od svetlega večera.

Rusi oznanili, da bodo prešli na zimski čas in tam tudi ostali

Ruski predsednik Vladimir Putin je julija letos oznanil, da bo Rusija 26. oktobra prešla na zimski čas in nato ure ne bo več premikala. S tem se bo končal tudi poskus, ki ga je začel Putinov zaveznik Dmitrij Medvedjev. Leta 2011 je namreč ukazal premik ur naprej – na poletni čas. Sprememba je bila sprva zelo dobrodošla, nato pa je anketa lani pokazala, da si samo slaba tretjina Rusov želi, da bi ura ostala na poletnem času. Slednji naj bi namreč povzročal stres in zdravstvene težave, predvsem za prebivalce severnih delov Rusije, kjer so bila jutra pozimi temna dalj časa kot pred premikom ure. Zdravniška poročila so zabeležila tudi več poškodb zaradi nesreč, ki so se zgodila v jutranjih urah.

Slovenci vztrajamo pri mučnem prestavljanju že dolgih 31 let

V Sloveniji smo poletni čas začeli uporabljati 27. marca leta 1983. Podlaga za to je bil Zakon o računanju časa, sprejet v skupščini Socialistične federativne republike Jugoslavije novembra leta 1982. Po Zakonu o računanju časa smo to počeli vse do leta 1996, ko smo zakon uskladili z ostalimi evropskimi državami. Leta 2006 smo dokončno določili, da vsako zadnjo nedeljo v marcu premaknemo uro za eno uro naprej in vsako zadnjo nedeljo v oktobru za eno uro nazaj.

Kot pravijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo danes Slovenci uro prestavljamo, ker nam to narekuje Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o ureditvi poletnega časa. "Evropska komisija vsakih pet let v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavlja časovni razpored z datumi začetka in prenehanja poletnega časa. Pri nas področje ureja izvedbena Uredba o določitvi obdobja poletnega časa," se glasi pojasnilo odgovornih.

Kot pravijo, je enotna ureditev na ravni Evropske unije pomembna za pravilno delovanje nekaterih sektorjev, kot so transport, komunikacije in ostali industrijski sektorji. Namen prestavljanja ure je tudi varčevanje z energijo.

Kot pravijo, so morali države članice EU do konca aprila 2007 Evropski komisiji predložiti poročilo o vplivu določb o poletnem času na delovanje določenih sektorjev ter tudi o vplivih na drugih področjih. Slovenija je pri tem ugotovila, da je ureditev poletnega časa glede organizacije dela primerna in da nastajajo prihranki na področju porabe električne energije pri gospodarskih družbah s področja energetike.

"Premik delovnega časa zagotavlja večjo učinkovitost, predvsem v poletnem času in pozitivno vpliva tudi na varnost pri delu, ker se več dela opravi pri dnevni svetlobi. Zaradi prihrankov energije in drugih pozitivnih učinkov uvedbe obdobja poletnega časa je Republika Slovenija predlagala, da ostane zdajšnja ureditev v veljavi," pravijo in dodajajo, da je Evropska komisija sprejela zaključek, da je sedanja ureditev poletnega časa, kot jo uvaja direktiva še vedno primerna.

Kakšne so zdravstvene prednosti ali slabosti?

Zaradi prestavljanja ur imamo več dnevne svetlobe, to pa pomeni, da manj časa presedimo za televizorji in računalniki, več časa pa izkoristimo za aktivnosti na prostem, so prepričani strokovnjaki. Spet drugi opozarjajo, da se naše telo, naša notranja ura nikakor ne more navaditi na tisto "dodatno" uro dnevne svetlobe, ki jo dobimo s premikanjem ure.

Znanstvenik na univerzi v Münchnu Till Rönneberg je prepričan, da ta ukrep pri ljudeh povzroča stres in s tem ranljivost našega telesa, prav tako znižuje našo produktivnost. Vse skupaj primerja s počutjem in utrujenostjo našega telesa po daljšem poletu, t.i. jet lag ali izčrpanost zaradi časovne razlike.

Znanstveniki pa so z raziskavo ugotavljali, da se nevarnost za srčni napad poveča v dneh po prehodu na poletni čas, še posebej je bilo to izrazito na Švedskem. "Najverjetnejši razlog je v motnjah spanja in podrtju našega notranjega ritma," pravi vodja raziskave Imre Janszky z Norveške.