'V politiki so ljudje, katerih repi sežejo do sodišč'
Novi predsednik opozicijske stranke SD Lukšič pravi, da so zadnje čase v politiki ljudje, katerih repi sežejo do sodišč. Opozicija je po njegovih besedah lahko konstruktivna, vendar pa vlade ne bo podpirala za vsako ceno.
Igor Lukšič je bil za predsednika stranke izvoljen pretekli teden v Kočevju. Po 15 letih je zamenjal Boruta Pahorja, ki je takrat napovedal svojo kandidaturo na jesenskih predsedniških volitvah. (Foto: Aljoša Kravanja)
V SD ne želijo, da bi Slovenijo vodili ljudje, ki se sprehajajo med vlado, državnim zborom in sodišči, je na tradicionalnem pikniku ljubljanske mestne organizacije SD v Mostecu dejal novi predsednik stranke Igor Lukšič. Za njihovo stranko je namreč eno temeljnih vodil to, da imajo "čiste roke".
Lukšič je v svojem govoru na srečanju dejal, da so se v politiko zadnje čase začeli rekrutirati ljudje, "ki imajo dolge repe, ti pa sežejo tudi do sodišč". Sam je pa prepričan, da je politika prostor, ki mora biti čist, vanjo vpleteni ljudje pa ne smejo biti del klientelistične strukture. Le na tej osnovi se lahko krepi demokracija, je dejal.
Zato je ocenil, da stranke ne bi smele imeti predsednikov, ki morajo pojasnjevati neka svoja ravnanja iz preteklosti. Dejal je, da je stranka idejna, ne pa interesna grupacija. Stranka po njegovih besedah ni podjetje, pa tudi država ne more biti vodena kot podjetje, saj to ni, je poudaril.
Glede odnosov z vlado je dodal, da je opozicija lahko konstruktivna, šele ko je tudi koalicija taka. "Če pa vlada pripravlja načrt razprodaje državnega premoženja, načrtuje razgradnjo organizacije slovenskega športa ali maje šolstvo in javno zdravstvo, naj ne računa na podporo, ampak blokado," je opozoril.
Lukšič pravi, da je želja SD, da bi se vsi prebivalci Slovenije počutili dobro, zato bo njihov predsedniški kandidat tudi kandidat vseh državljanov.
Novi predsednik Socialnih demokratov se je dotaknil tudi ustavnih sprememb. Sam se ne strinja s tem, da "si nekateri politiki s predlogi za ustavne spremembe poskušajo popraviti imidž v javnosti". Priznava sicer, da je treba po 20 letih ugotoviti, kaj je v ustavi takega, kar "omogoča, da se gre v napačno smer", pri čemer se mu ena takšnih zadev zdi referendumska ureditev. Vendar je treba spremembe po njegovem mnenju sprejemati s premislekom na dolgi rok.
Lukšič je še izpostavil, da je za njimi teden, "ki je spremenil Slovenijo, ne pa toliko stranke", sami pa da so pokazali, da so vredni nekega novega upanja.
Zbrane je pozdravil tudi novi predsednik ljubljanske mestne organizacije Anton Colarič. Kot je dejal, je novo mestno vodstvo zmes preizkušenih kadrov in mladostniške energije. Njihovo bistvo delovanja bo čim večja prisotnost med ljudmi in širjenje idej v socialdemokratskem smislu. Colarič želi, da bi SD v Ljubljani zvišala podporo in da bi na naslednjih lokalnih volitvah dosegla rezultat, na katerega bo ponosna.
Povezani članki
Glasuj
Pustili ste nas ob cesti Na kamnih namesto kruha
Pustili ste nas v našem imenu
Udarjali ste s pestmi po govorniških pultih
(takrat ko to ni bilo več nevarno)
in v našem imenu kričali: Dost mamo! Dost mamo!
Jurišali ste na položaje Na službe (z našimi službami)
Na barikade niste šli Barkade so zastarele
Lenina niste omenjali (Lenin je mrtev kos mesa)
Pustili ste nas s trebuhi obrnjenimi navzven
Prikimavali ste nam z našimi obrazi Se smejali z našimi nasmehi
Ampak
Ampak
Izdali ste nas takoj za naslednjim križiščem
Takoj ko ste pomalicali ste odpeljali naprej
z našimi avtomobili Po naših cestah
Preko naših glav Čez naše besede
Pustili ste nas sredi tuljenja in si zatisnili ušesa
Naša ušesa z vašo gluhoto
Jeziki so vam padli v prah
Preobloženi jeziki kontaminiranih besed
Dali ste nam svoje sovraštvo
za našo ljubezen
Roke ste razstavili v alkoholu Naše roke
V muzejih V mavzolejih V bankah poceni kreditov
Smejali ste se ko ste rekli: Poglejte roke! Poglejte roke ki so mislile ki so upale
ki so se zmotile ki so smešno velike
kot pošvedrani čevlji Charlija Chaplina!
Pustili ste nas ob cesti Ob bregovih samih belih kamnov
Pokopališč Časa Krivice brez krivde
in postavili ste si plotove (na naši zemlji z našimi zidaki)
Napisali ste glasbo za vaše plesne korake
Nas pa ste pustili za sabo
ko ste lezli v hrib Grizli kamen da bi poiskali zlato
Vaše zlato na naših ramenih v vaše shrambe
In tako ste odšli mimo Zazrti v svojo svetlo prihodnost
Mi pa smo ostali zadaj
kjer ste nas pustili Kjer nas še vedno puščate V upanju da crkovina
požre crkovino
Da okužena hiša ne bo nikoli več poseljena Da se cesta ne ponavlja
Da Čas ni eden in neskončen ki se vrti v krogu
Ampak!
Ampak!
Zmota je velika Zmota čaka za vogalom (kot nevarna ranjena žival)
da se pripeljete mimo nič hudega sluteč
čez deset dvajset trideset enkrat že
in takrat bo zakrvavelo nebo (naše nebo v vaših glavah)
in nič ne bo pozabljeno
Niti zrno
Vinko Möderndorfer
No če ne bi tako nakladal, je bilo nekoliko manj in ti miljoni niso bili odtrgani otrokom od ust, ampak so bili črpani iz Bruslja!
Le zakaj bi bilo treba vračati Bruslju, če pa naj bi bilo trgano otrokom od ust!?
Naj se zmenijo ali bo to 6,4 miljona ali 1, 9. V vsakem primeru, pa tega Bruseljskega denarja sploh ne bi potrbovali, če ne bi JJ-jeva vlada lJUBLJANI VZELA, že načrtovanih 60 miljonov!?
Politika ljudi, katerih forma mentis je še vedno socialistično jugoslovanstvo, oprto na izročila diktature, je že s tem dejstvom dobila hud udarec.
Lepo, da si ponosen na poreklo in sokrajane, ampak pretiravat pa spet ni treba!?
Hud udarec (direktno v glavo) smo dobili mi državljani, če ti še ni jasno. Pa še jih pripravlja vlada. Nam, ne sebi. Ej res si...
Saj je jasno, zakaj so spremenili mnenje, še več večina desnosučnih ga zna tudi volit za predsednika. Kar ni nič narobe. Narobe bo če se bo g. Pahor še naprej obračat kot da je marioneta v (bogvečigavih) rokah. Menda deluje pomirjajoče na desničarje, kot ene sorte balzam.
V državi, kjer je Titova ulica in kjer je vrhovni tožilec na smrt obsodil prebežnika preko državne meje, je to celo pohvale vredno! Je to znamenje, da bo mogoče konec totalitarizma!
V stari Jugi smo pa imeli za to sodišča !!!
Zanimivo merilo.
Še za samostojno Slovenijo napiši kak komentar. Juga je preteklost, zgodovina pa SE NE BRIŠE! Še manj prireja.
Povojni poboji so izraz za izvensodne pomore vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu druge svetovne vojne v Sloveniji. Izraz predstavlja povojne revolucionarne čistke imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije, ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo. Prikrita množična grobišča, ki so rezultat morije, so bila desetletja načrtno in skrbno zamolčana. V veliki večini primerov je šlo za brutalne pokole na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 600 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje prikritih grobišč se je javno pričelo šele po slovenski osamosvojitvi oziroma po koncu enopartijskega režima.
Depeša Edvarda Kardelja
Glej tudi
seznam grobišč žrtev povojnih pobojev v Sloveniji
Barbara rov
Pliberška tragedija
Teharje
Kočevski Rog
OZNA
ede sodišč v bivši jugi
Ravno sem prišel malo noter , pogledal in videl janševikovo neumnost !
In zakaj mi kopiraš iz googla ???
Saj ga znam uporabljati tudi sam !!!
Govorim seveda o stricu googlu
Italijanski fašisti so spremenili slovensko zemljo v vrsto koncentracijskih taborišč. Visoke žične ovire in ograje, bunkerji in plotovi, poseke ob cestah in železnicah in do zob oborožene patrulje so držale v ujetništvu mesta, trge in vasi. Partizanska misel in partizanska borba pa ni priznala in spoštovala vsiljenih meja iz žice in betona, kakor ni priznala te oblasti v črnih srajcah in škornjih. Fašisti so čutili na svoji koži ljudski upor. Nevarnost za okupatorja je bila vedno večja - ni bil varen na cesti, ni bil varen ponoči, ni bil varen podnevi, ni bil varen v svojem betonskem bunkerju. Vsak človek je bil sumljiv. Ženska, ki je podnevi delala na polju, je ponoči opravljala službo kurirke, uradnik je podnevi v uradu korespondiral, a zvečer delal v tehniki in v organizaciji. Treba je bilo preiskav in spet novih preiskav. Tako so napravili fašistični okupatorji svoje množične racije po Ljubljani. Ves promet po mestu je zastal. V zgodnjih jutranjih urah so močne patrulje zasedle vse ulice in trge. Povsod so bile postavljene strojnice. V hiše so vdirali italijanski vojaki, Sardinci, grenadirji, karabinjerji, kvesturini, pobirali moške in jih odvažali s kamioni v kasarne. V kasarni je prestal vsak vrsto ponižanj: od telesne preiskave do rimskega pozdrava. Ponižanje slovenskega ljudstva - to je bil prvi namen fašistov. Drugi je bil še hujši - med karabinjerje so bili pomešani slovenski izdajalci v laških uniformah, ti so poznali zavedne ljudi, jih s tajnimi znaki kazali in izdajali. Sledila je aretacija, internacija, smrt v gramnozni jami. Prodanih duš v naši sredi pa to ni ganilo. Ne, vsega tega je bilo še premalo. Pogrešali so organizacije v izdaji, progrešali so načrtnosti v sodelovanju z okupatorjem, prosili so okupatorja, naj na spretnejši način mori in ropa. Zatiralci slovenskega ljudstva so čutili, da preti njihovi oblasti neizprosen konec, da jih bo ljudstvo zahtevalo in z njimi obračunalo. Vsa reakcija, ki je v stari Jugoslaviji gospodovala, je čutila nevarnost za svoj obstoj. Prosila je okupatorja za orožje - da bi to orožje uporabila proti ljudstvu, da bi zatrla ljudsko osvobodilno gibanje, pa čeprav za ceno narodne svobode. Pod krinko križarske vojne, vojne za vero, je poizkušala vplivati na nezavedne, še neprobujene sloje slovenskega ljudstva. Toda pod to krinko so skrivali svoje podle reakcionarne namene. Bela garda je javno nastopila. Njeno ime je bilo seveda italijansko MVAC -Milizia volontaria anticomunista, a budnih stražarjev slovenstva to ni motilo. Na črni baretki je nosila ta milizia mrtvaško glavo - čudna zmes fašistovske barve in gestapovskega simbola. Zdaj je šlo okupatorju vse laže in hitreje od rok. Po stezah, ki jih tujec ne bi mogel najti, so vdirale kombinirane patrulje izdajalcev in fašističnih psov proti taboriščem partizanov. Seveda so morali s krvavimi glavami spoznati, da so se lotili težke, dá, nemogoče stvari. \"Partizanov se ne dá uničiti,\" toži italijanski general ljubljanskemu škofu; prevzvišeni škof toži: \"Partizanov se ne dá uničiti.\" Kar okupatorji niso mogli škoditi v neposredni vojaški moči, to so hoteli storiti na njihovem partizanskem političnem terenu: talci, talci in spet talci! Med ljudi naj bi se naselil strah; Sovjetska zveza se je junaško borila, druge fronte na zapadu ni bilo. Treba je zadeti samo še ljudstvo, ki se bori, \"spraviti ga k pameti\", izviti mu orožje iz rok, prestrašiti ga in uničiti njegov odpor za vsako ceno. Zatorej: talci, talci in spet talci!
Na Normandijo si verjetno pozabil ?????
Kraj leži v Dolenjskem gričevju 10 km nad Krškim.









