'V primeru Tovšakove ni šlo za zavestno ravnanje v njeno korist'

Vodja specializiranega tožilstva Harij Furlan je o primeru Hilde Tovšak spisal pet strani dolgo poročilo, ki ga je že dobil minister za pravosodje Senko Pličanič. Po prvih podatkih je poročilo nepopolno in ne daje vseh informacij o tem, kaj se je zgodilo.

V poročilu je opisano, kako je potekal postopek na podlagi kazenske ovadbe zaradi korupcijskega kaznivega dejanja zoper Tovšakovo in druge. V njem Furlan Pličaniču med drugim pojasnjuje, da je bilo treba na podlagi proučitve zbranega dokaznega gradiva kaznivo dejanje nedovoljenega dajanja in sprejemanja daril prekvalificirati v milejšo obliko, zaradi česar lahko pripor pred vložitvijo obtožnice traja le 15 dni.

V tem času večina zasežene dokumentacije zaradi velike količine elektronskih podatkov ni bila pregledana, niti še niso bila izvedena druga predlagana preiskovalna dejanja, zato obtožbe še ni bilo mogoče napisati, pojasnjuje Furlan. Čeprav preiskava formalno še ni bila končana, je Furlan 17. maja zoper Tovšakovo in nekaj drugih oseb vseeno vložil obtožnico. Sočasno je, kot navaja, predlagal tudi podaljšanje pripora, čemur je senat Okrožnega sodišča v Mariboru dan pozneje tudi sledil.

A pred tem je senat mariborskega okrožnega sodišča 17. maja Tovšakovi pripor odpravil. Furlan sicer v poročilu Pličaniču navaja, da je obtožba s predlagano ponovno odreditvijo pripora po njegovih informacijah na sodišče prispela, preden je bila Tovšakova izpuščena iz pripora, saj je kurir dokumente na sodišče prinesel ob 13.40, Tovšakova pa je bila izpuščena ob 14.15. Na obtožbi je bila štampiljka "Nujno pripor", sodišče pa je imelo glede odreditve pripora možnost odločiti takoj, je prepričan Furlan.

O prejemu sklepa o odpravi pripora Tovšakovi Furlan v svojem poročilu ne govori. Preiskovalna sodnica mariborskega okrožnega sodišča naj bi sklep o odpravi pripora specializiranemu državnemu tožilstvu po faksu poslala 17. maja ob 13.15, Tovšakovi pa je bil po besedah predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani Antona Panjana vročen ob 13.51. Od takrat naprej je bila Tovšakova tudi svobodna, čeprav se je potem še nekaj časa nahajala v prostorih pripora.

Furlan sicer v poročilu tudi zanika očitke iz medijev, da naj bi šlo za zavestno ravnanje v korist Tovšakove. Kot pojasnjuje, je bil eden od tožilcev, ki je usmerjal predkazenski postopek v zadevi Čista lopata in že takrat je bil zoper Tovšakovo predlagan pripor.

Masleša poročilo sodišč še čaka

Po Pličaničevih besedah sicer vse kaže, da se je napaka zgodila v okviru državnega tožilstva, ali se je tudi v sklopu sodstva, pa bodo pokazali rezultati službenih nadzorov.

Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša v ponedeljek pričakuje tudi poročilo višjih sodišč v Mariboru in Ljubljani. Gre za pregled poslovanja v postopkih za primer Čista lopata in glede delavcev na gradbišču Teš 6 z vidika možnih kršitev pravil o vrstnem redu reševanja zadev, zakonskih rokov za izdelavo sodnih odločb in drugih pravil procesnega vodstva, so pojasnili na vrhovnem sodišču.

V poročilu Masleši mora Višje sodišče v Mariboru tudi poročati, ali držijo navedbe, da je iz spisa, povezanega z delavci na gradbišču Teš 6, izginilo več kot 150 listin.

SDS zahteva izredno sejo

Poslanska skupina SDS je v petek vložila zahtevo za sklic izredne seje DZ glede stanja v pravosodju. Kot so zapisali, je stanje v slovenskem pravosodju v širšem pomenu besede, torej na sodiščih in tožilstvih, več kot skrb vzbujajoče.

Za odločanje v državnem zboru predlagajo več sklepov – med drugim, da državni zbor državnotožilskemu svetu predlaga, da začne s postopki ugotavljanja odgovornosti generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, sodnemu svetu pa, da se opredeli do dela predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše. Kot so zapisali, sodstvo ne deluje dovolj učinkovito in transparentno, zlasti pa ne dovolj hitro. S predolgim čakanjem na odločitve sodišč pa v kriznih razmerah največ izgublja zlasti gospodarstvo.

Temu, da je stanje v pravosodju skrb vzbujajoče, po njihovih navedbah pritrjuje tudi dokument Evropske komisije z naslovom Pregled stanja na področju pravosodja, ki Slovenijo "uvršča na eno zadnjih mest v trajanju civilnih in gospodarskih zadev z vidika trajanja sojenja". Iz omenjenega dokumenta pa je, dodajajo v SDS, mogoče ugotoviti, tudi da imamo v Sloveniji daleč največje število sodnikov in sodnega osebja na število prebivalcev.

Poslanci SDS ob tem opozarjajo, da je vprašanje neodvisnosti sodstva in sodnikov v Sloveniji zelo pogosto zlorabljeno vprašanje in da "sodniki in tožilci pod krinko neodvisnosti sodstva pogosto branijo v preteklosti pridobljene lastne privilegije, skrivajo svoje slabo delo ali celo nedelo, skrivajo svoje napake pri sprejemanju odločitev in podobno, kar nima prav nič z njihovo neodvisnostjo".