FOTO: Rode: Verniki pred Marijin oltar prihajajo s prošnjami, da bi se v Sloveniji nekaj premaknilo

Na današnji dan Marijinega vnebovzetja, imenovan tudi veliki šmaren, ki je dela prost dan, so po vsej državi zaživela romarska središča. Največ ljudi je se je – tako kot vsako leto – zbralo na Brezjah, ki so s tamkajšnjo baziliko in podobo Marije z Jezusom v naročju osrednje slovensko romarsko središče.

Slavnostno mašo na Brezjah je vodil apostolski administrator ljubljanske nadškofije in novomeški škof Andrej Glavan. Prosil je za mir in spravo v našem narodu in za mir po svetu ter za vse žrtve vojn.

Glavan je ob stoletnici začetka prve svetovne vojne veliko svojega nagovora namenil razmišljanju o vojni in miru. "Vojne so nesrečne posledice ranjene in grešne človeške narave," je izpostavil in spomnil, da smo Slovenci doživljali prvo svetovno vojno kot izredno hudo preizkušnjo in bolečo izgubo številnih rojakov. "Kakšen paradoks je bila ta vojna. Vojaki na obeh straneh so bili povečini kristjani. Na eni in drugi frontni črti so si v mesecih in letih vojskovanja postavljali v rovih kapelice in oltarje, posvečene Materi Božji," je dejal Glavan. Meni, da je prav, da ob letošnjem velikem šmarnu molimo za vse žrtve.

Dogodki pred stotimi leti so za vse spomin in opomin, da je z vojno vse izgubljeno, z mirom pa vse pridobljeno. Pomembna predpostavka za mir v družbi je prijateljstvo in sodelovanje med različnimi narodnostnimi, kulturnimi in verskimi skupnostmi, je poudaril. "Mir in vojna se odločata ne le na bojnih poljanah, ampak v človeških srcih. Ustvarjalci miru smo, ko skrbimo za mir v svojem srcu, znotraj družin, kjer je toliko sporov in ko v svojem narodu delamo za spravo v ljubezni in resnici," je izpostavil Glavan.

Slovenska skupnost je po prvi svetovni vojni vložila velike napore, da bi slovenske vojake, ki so padli za poraženo Avstro-Ogrsko, sprejeli v narodni spomin. Ustanovili so Zvezo bojevnikov in za svoje simbolno središče izbrali Marijo Pomagaj na Brezjah, saj so se mnogi vojaki zaobljubili, da se ji bodo zahvalili, če se srečno vrnejo iz vojne.

Leta 1924 se je na Brezjah zbralo več kot 10.000 bivših bojevnikov in obljubilo, da bodo vsako leto do svoje smrti za veliki šmaren obiskali Marijo Pomagaj. V znak hvaležnosti in v spomin padlim tovarišem so v cerkvi vzidali spominsko ploščo. Zveza bojevnikov je na Brezjah načrtovala tudi vseslovenski spomenik padlim, za katerega je načrt naredil Jože Plečnik, izvedbo pa je preprečila druga svetovna vojna.

Manjša udeležeba kot prejšnja četa

Današnje praznične maše so se udeležili številni verniki, duhovniki, redovniki, predstavniki družbenega in kulturnega življenja, predstavniki vojaškega vikariata in Slovenske vojske. Maše se je med drugim udeležil predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, navzočih pa je bilo tudi več vidnih predstavnikov SDS, med njimi evropski poslanec Milan Zver.

Pri maši je bilo sicer manj ljudi kot prejšnja leta. Kot pravi rektor bazilike Marije Pomagaj Robert Bahčič, se za dela proste dni verniki razporedijo tudi po drugih Marijinih romarskih središčih. Vendar na Brezje prihaja veliko ljudi že med tednom. Tako so v tem tednu na Brezjah vsak dan našteli med 700 in 800 obiskovalcev.

Rode mašo daroval na Blejskem otoku

Celjski nadškof in administrator mariborske nadškofije Stanislav Lipovšek je maševal v Petrovčah, osrednjem romarskem središču celjske škofije. Kardinal Franc Rode je mašo vodil v Marijini cerkvi na Blejskem otoku.

Kardinal Rode je v svojem nagovoru spomnil, da so že prvi krščanski rodovi verovali, da je Marija onkraj smrti z dušo in telesom pri Bogu v nebesih. Danes pa verniki po njegovih besedah pred Marijin oltar prihajajo s prošnjami, da bi se v Sloveniji nekaj premaknilo, da bi se osvobodila posledic totalitarne preteklosti, zacelila stare rane in stopila v Evropo.

Rode je prav tako omenil prošnje, da bi naša država postala dežela, kjer se spoštuje človekovo dostojanstvo kot bistveno dediščino krščanstva, da bi bila prostor prave demokracije, kjer za vse brez izjeme veljajo etične in pravne norme, da bi v sebi in okrog sebe premagovali sovraštvo in bi se končno nehala tragična razdeljenost slovenskega naroda ter da ne bi nenehno napadali in blatili Katoliške cerkve.

Ko bi se uresničile te in druge želje, bi se v Sloveniji marsikaj spremenilo, življenje bi dobilo novo kvaliteto, postalo bi bolj prijetno, narod bi zadihal bolj veselo in sproščeno, meni kardinal. Po njegovih besedah bi tako narod postal tudi bolj ustvarjalen in uspešen na vseh področjih.

Lipovšek: Praznik odgovor na malodušje, ki se pojavlja ob vsesplošni krizi

V svojem nagovoru je Lipovšek poudaril, da se k Mariji zato zateka toliko ljudi, ker je "trdno upanje in tolažba" ljudstvu, hkrati pa "znamenje na poti našega življenja". Marija in njen praznik sta tako lahko po njegovem tudi odgovor na malodušje, ki se pojavlja ob vsesplošni krizi - ekonomsko-socialni, pa tudi versko-moralni.

Dotaknil se je tudi nekaterih aktualnih vprašanj in opozoril, da se mnogi sprašujejo, kako to, da se v Cerkvi poleg pozitivnih stvari dogajajo tudi nepravilnosti in zlorabe. S slednjimi se morajo po njegovih besedah v Cerkvi resno soočati in vedno računati s tem, da Cerkev sestavljajo ljudje, ki so grešna bitja.

V luči tega, da bo oktobra v Rimu potekala izredna sinoda, namenjena družini, je stanje, v katerem se je znašla družina, označil kot zaskrbljujoče. Opozoril je tudi, da je človeško telo božji dar, kljub temu "pa se premalo ukrene v obrambo življenja, posebej nerojenega življenja". "Ne obsojamo, želimo pravočasno pomagati, reševati, svetovati," je dodal.