SDS z vsemi zakonitimi sredstvi nad vrh pravosodja. Klemenčič vztraja pri svojem

Po besedah poslanca Vinka Gorenaka SDS napoveduje, da bodo zaradi razpleta zadeve Patria zoper predstojnike vrhovnega državnega tožilstva, vrhovnega sodišča in ministrstva uporabili "vsa pravna sredstva".

Poslanka SMC Jasna Murgel je v izjavi za medije v DZ poudarila, da se z ministrom za pravosodje Klemenčičem strinja, da ni razloga za razrešitev predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše. O zadevi Patria je namreč odločil celoten senat vrhovnega sodišča, ki ga sestavljajo vrhunski sodniki, je pojasnila.

Tudi sicer si Murglova ne more predstavljati, da bi zaradi enega posamičnega primera predsednik vrhovnega sodišča moral odstopiti. Hkrati pa verjame, da so sodniki odločali po najboljši vesti in prepričani, da odločajo skladno s pravom.

Poslanec SDS Vinko Gorenak pa je v izjavi novinarjem ocenil, da v tem primeru ne gre le za Klemenčiča in Maslešo, pač pa tudi za premierja Mira Cerarja. "Gre za trojico velikih, ki zaokrožujejo sistem in zakonodajo tako, da ščitijo eden drugega. V tem primeru tako Cerar kot Klemenčič ščitita Maslešo," je prepričan Gorenak.

Tako napoveduje, da bo SDS proti Klemenčiču, Masleši in generalnem državnem tožilcu Zvonku Fišerju uporabila vsa zakonita sredstva. S tem odgovarja tudi na vprašanje, ali to vključuje interpelacijo zoper Klemenčiča. "Poslanska skupina bo sproti dozirala in odločala, kaj bo storila," je dodal.

Minister Klemenčič pravi, da ne ščiti Masleše, pač pa slovenski pravosodni sistem

Pravosodni minister Goran Klemenčič je o odločitvi, da ne predlaga razrešitve predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše danes povedal, da z njo ne ščiti Masleše, pač pa slovenski pravosodni sistem. "Slovenska pravna država se ne more lomiti na plečih enega človeka, politika, ki je v kazenskem postopku," je poudaril minister.

Klemenčič je v izjavi za medije v DZ poudaril, da je treba ločiti presojo predsednika vrhovnega sodišča in njegovih sodelavcev o tem, ali bodo odstopili ali ne, od zakonske možnosti politične razrešitve predsednika vrhovnega sodišča. To možnost zakon sicer dopušča, vendar pa morajo za to biti izpolnjeni pogoji, je pojasnil.

Da tega ne stori, pa se je Klemenčič odločil, ker ti zakonski pogoji po njegovi oceni niso izpolnjeni. Dejal je, da namreč v ničemer ni izkazano, da bi predsednik vrhovnega sodišča kršil naloge pravosodne uprave, o čemer govori zakon.

Poleg tega ustavno sodišče po njegovih besedah predsednika vrhovnega sodišča ni obtožilo velike malomarnosti ali naklepnega dejanja, pač pa je odločilo v enem od mnogih primerov, v katerih je razveljavilo sodbo vrhovnega sodišča.

Obenem Klemenčič ne želi biti "prvi minister v samostojni Sloveniji, ki bi predstojnika pravosodne veje oblasti zaradi enega procesa vrgel na dno političnega odločanja v DZ". Za to namreč, kot je dejal, nima pristojnosti, hkrati pa bi s tem potegnil potezo, ki bi po njegovem mnenju še dodatno ohromila že tako neoptimalno zaupanje v slovensko pravno državo.

Klemenčič je še poudaril, da s svojim ravnanjem ne ščiti Masleše, ampak slovenski pravosodni sistem. "Treba je stopiti korak nazaj in se posvetiti tistim sistemskim problemom, ki so dejanski," je pojasnil in naštel vprašanja kakovosti, hitrosti in transparentnosti sodnih postopkov.

O napovedi SDS glede uporabe zakonitih sredstev zoper vrh pravosodja in pravosodnega ministrstva je Klemenčič dejal, da se temu najbrž ne bo mogoče izogniti. Kot je poudaril, je v vsakem trenutku pripravljen na bitko za krepitev neodvisnost sodne veje oblasti, toda na pravi način. Besede o uporabi vseh pravnih in siceršnjih sredstev so po njegovi oceni "prazne politične besede".

Na vprašanje o njegovih pristojnostih v odnosu do pristojnosti državnotožilskega sveta v primeru generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja je Klemenčič dejal, da verjame, da se svet zaveda svoje odgovornosti. Kakršno koli odločitev bo sprejel, bo morala biti zelo dobro utemeljena, je pojasnil.

Tudi za omenjeno vprašanje pristojnosti pa po njegovih besedah velja, da ne bi bilo prav, da bi se do njega opredeljevali "izključno preko političnih bitk". Če bi šli v spremembo zakonodaje, bi se Klemenčič, kot je dejal, zavzemal, da se uveljavi z naslednjim mandatom. "Nevaren precendens je, da bi se spreminjala zakonodaja zato, da se politično razreši enega človeka, četudi za to obstajajo razlogi," je še poudaril Klemenčič.

Različni odzivi politike

Predsednica NSi Ljudmila Novak je prepričana, da bi Masleša moral prevzeti odgovornost in odstopiti ali pa bi moral njegovo razrešitev predlagati pravosodni minister. Nenazadnje mora nekdo prevzeti odgovornost za stroške, ki jih bo verjetno imela država pri plačevanju odškodnin, je pojasnila. Če razrešitve res ne bo predlagal, pa bi bila po oceni NSi primerna tudi interpelacija Klemenčiča.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han pa si, kot je dejal, kot politik ne bi dovolil, da bi začel odstavljati sodnike oz. predstavnike druge veje oblasti. Izrazil je upanje, da bosta Fišer in Masleša kljub očitkom delala kakovostno. Kaj je dobro za njuno kakovostno delo, pa morata po njegovih besedah razčistiti sama pri sebi. "Jaz pa nisem tisti, ki bi ga pozival k odstopu," je pojasnil.

Predsednica ZaAB Alenka Bratušek pa je dejala, da se je minister odločil, tako kot se je. Spomnila je na to, da določeni organi bdijo nad delom sodnikov in tožilcev, in ti morajo po njenem mnenju najprej opraviti svoje delo. "Ni naloga politikov, da kar vse povprek pozivajo k odstopanju," je dejala.

V ZL se v odločitev pravosodnega ministra ne bodo vmešavali, je povedal vodja poslancev Luka Mesec. O morebitni podpori razrešitvi Masleše pa se bodo v ZL odločali, če bo tak predlog prišel v DZ.

V DeSUS Klemenčičeve odločitve, da ne predlaga razrešitve Masleše, za zdaj še niso komentirali.