V Sloveniji delo na črno predstavlja 27,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v Italiji 23,2 odstotka, v Belgiji 19 odstotkov, na Danskem 16,7 odstotka, na Irskem 14,1 odstotka, v Avstriji pa samo 9 odstotkov. Take razlike – na primer med Slovenijo in Avstrijo – naj bi med drugim izhajale iz različnega obsega nadzora nad trgom dela, nadzorom nad delom nezakonitih priseljencev, davčnih okoliščin, administrativnih postopkov in fleksibilnosti dela.
Kaj ugaja delu na črno?
Tako kot vsi drugi pojavi tudi delo na črno več in bolje ''uspeva'' v določenih pogojih. Za tovrstno goljufanje države so ugodni pogoji po navedbah Metke Penko Natlačen iz pravne službe GZS na primer dolgi odpovedni roki, nadomestila za brezposelnost in drugi instituti delovnega in socialnega prava, pa tudi gospodarska kriza. Delo na črno pa po njenem prepričanju ustvarjata dumping delovne sile ter nelojalna konkurenca, zaskrbljujoče pa so tudi poškodbe pri delu in zaposlovanju na črno.
Siva ekonomija je lahko tudi pozitivna
Vendar, kot je povedal Ivo Lavrač iz Ekonomske fakultete v Ljubljani, je siva ekonomija v času krize blažilec krize, je inkubator za podjetniške začetke in je signal državi in pristojnim institucijam, da so davčni prispevki previsoki in da je trebaodpraviti administrativne ovire. Opozoril je tudi na odnos do pojava sive ekonomije in dela ter zaposlitve na črno – je nezaželeno, vendar dopustno v tolikšnem delu, ki je potreben za preživetje, nedopustno pa je za goljufanje države in bogatenje. Pravi, da popolna ukinitev sive ekonomije ni izvedljiva in da so potrebni splošni ekonomski predlogi, ne zgolj strožja regulativa.
Glavni inšpektor za delo Borut Brezovar pa je poudaril, da ima zaposlovanje na črno predvsem negativne posledice, te so nelojalna konkurenca in tatvina vseh državljanov, ki zaradi manj pobranih davkov, čutimo posledice v zdravstvu, šolstvu, pokojninah. Predvsem pa vidi težavo v kulturi slovenskih državljanov, ki imajo še zmeraj posluh za delo na črno. Največ kršitev zaznavajo v gradbeništvu, gostinstvu in turizmu, povzročajo pa jih osebe z rednim delovnim razmerjem in neregistrirani brezposelni. Za razširjenost tega pojava pa krivi predvsem premajhno število inšpektorjev in preblage kazni za kršitelje.
Durs v boj z delom na črno
Davčni urad RS (Durs) bo sicer letos izvajal projekt ''Siva ekonomija'', s katerim želijo zavarovati javni interes s preprečevanjem dela in zaposlitve na črno ter preprečevati davčne utaje na področju DDV. Z nadzorom in medijskimi objavami želijo davčne zavezance spodbuditi k uporabi instituta samoprijave preko anonimnega telefona 080 30 60, k registraciji in legalizaciji opravljanja dejavnosti ter k dvigu davčne morale in ozaveščenosti. Nadzor vršijo tudi nad podjetji, ki imajo registrirano dejavnost, vendar se izogibajo plačevanju dajatev, so na posvetu povedali predstavniki Durs.
GZS predlaga sistematičen nadzor
Na GZS za reševanje tega problema predlagajo sistematičen nadzor nad delom in zaposlitvijo na črno s strani inšpekcij. Po besedah Alenke Avberšek, izvršne direktorice za zakonodajo in politike na GZS, pa je največji problem v družbenem sprejetju dela na črno. Povečati je treba število inšpektorjev ter izvesti nujne spremembe davčne zakonodaje, ki ne bo vzpodbujala dela na črno.
KOMENTARJI (63)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.