V Sloveniji zaradi stresa trpita dve tretjini delavcev

Tudi po opozorilu Inšpektorata RS za delo se številni delavci soočajo z vse večjim pritiskom glede izpolnjevanja zahtev. Psihosocialna tveganja, večja konkurenca, vse višja pričakovanja in daljši delovni čas prispevajo k vse bolj stresnemu okolju tudi na delovnih mestih.

Število ugotovljenih kršitev na področju varnosti in zdravja pri delu je lani sicer prvič preseglo 20.000. Bilo jih je skoraj 20.400, kar je dobrih osem odstotkov več kot leta 2014, so na inšpektoratu povedali na predstavitvi svojega poročila za lani.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pozivajo k sprejetju predpisov, ki bi področje varnosti in zdravja pri delu bolj uredili. Ministrstvo za delo naj tako denimo posodobi pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem.

Sindikati po vsem svetu 28. aprila obeležijo tudi mednarodni spominski dan na delavce, ki so umrli ali se poškodovali pri delu.

Po podatkih inšpektorata za delo je bilo lani 9367 nezgod pri delu, med njimi 24 smrtnih. Največkrat so se delavci smrtno poškodovali v prometnih nesrečah ali so podlegli poškodbam, ki so jim jih povzročila premikajoča se vozila.

Med žrtvami je bilo 22 moških in dve ženski. Polovica je bila slovenskih državljanov, polovica pa državljanov iz držav nekdanje Jugoslavije. Največ jih je bilo starih med 30 in 39 let ter med 50 in 59 let.

Med dejavnostmi, v katerih je bilo lani največ smrtnih nezgod, je izstopalo gradbeništvo. Med delodajalci pa so izstopali tisti, ki zaposlujejo manj kot deset oseb.

V lanskem letu se je sicer zgodilo 9367 nesreč pri delu. Najpogostejši vzrok je bila izguba nadzora nad delovno opremo in predmeti dela. Največ nesreč se je zgodilo v predelovalni dejavnosti, so še zapisali na inšpektoratu.