Slovensko-ruski sporazum podpisan

Predsednik vlade Borut Pahor se je v Moskvi sestal z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom. Podpisala sta sporazum o sodelovanju pri izgradnji in uporabi plinovoda Južni tok v Sloveniji. S slovensko-ruskim sporazumom se zaokroža trasa plinovoda, h kateremu so že pristopile Italija, Grčija, Bolgarija, Srbija in Madžarska.

Premier Pahor je na novinarski konferenci v Moskvi izrazil zadovoljstvo nad podpisom sporazuma o Južnem toku in dodal, da sta bili obe državi pri njegovem oblikovanju trdi pogajalki. Za investicije na področju energetike si bosta državi po premierjevih besedah zavzemali tudi v prihodnje.

Putin pa je poudaril, da je Rusija sporazum o plinovodu Južni tok zdaj podpisala z vsemi evropskimi partnerji, ki so potrebni za projekt. "Južni tok postaja najpomembnejši evropski energetski projekt," je povedal ruski premier.

Podpis je pozdravil tudi predsednik republike Danilo Türk. Kot so povedali v njegovem uradu, predsednika Türka veseli, da je prišlo do podpisa, ki je pomemben za slovensko energetsko bilanco v prihodnje, še bolj pa za uveljavitev Slovenije kot tranzitne države na evropskih energetskih poteh. "Predsednik je ves čas spodbujal ta napor in se zavzemal, da bi Slovenija igrala aktivno vlogo v prizadevanjih za graditev stabilne in ekološko vzdržne energetske prihodnosti Evrope," so dodali v uradu predsednika republike.

Trasa preko Slovenije še ni določena

Potem ko so k projektu izgradnje plinovoda Južni tok – skupen projekt ruskega Gazproma in italijanskega Enija – pristopile Italija, Grčija, Bolgarija, Srbija in Madžarska, se s slovensko-ruskim sporazumom trasa omenjenega plinovoda zaokroža.

Njen potek čez Slovenijo sicer še ni določen: več bo pokazala študija o izvedljivosti projekta, ki bo rezultate predvidoma dala prihodnje leto. Študija je odvisna od vrste predpostavk, med drugim od smeri, po kateri bo krak prišel v Slovenijo, ali naj bi potekal severno ali zahodno od Ljubljane (in bo navezan ali na italijansko ali avstrijsko omrežje), kakšne bodo predvidene količine, ki se bodo pretakale prek plinovoda. Po pričakovanjih pa bo v Slovenijo prišel krak iz Srbije oz. Madžarske.

Južni tok po načrtu sestavljata dva kraka. Poleg kraka iz Rusije, pod Črnim morjem do Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije v Italijo, v Italijo pa bo šel tudi krak, ki se bo iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem v južno Italijo. Gazprom se bo sicer o pristopu k projektu Južni tok še pogajal z Avstrijo, Hrvaško in Romunijo.

Skupno slovensko-rusko podjetje

Pogovori o sodelovanju Slovenije pri ruskem projektu so se začeli spomladi leta 2008. Skladno s sporazumom bosta Gazprom in Geoplin plinovodi ustanovila skupno podjetje, v katerem bosta imela vsak polovični delež, sedež družbe, ki bo upravljala oziroma gradila slovensko traso Južnega toka, pa bo v Sloveniji.

Skupno podjetje bo moralo prestati certificiranje, kakršno je zahtevano za vse sistemske operaterje, lastnike infrastrukture, ki opravljajo javno službo. Skupno podjetje tudi ne bo imelo posebnega davčnega statusa, ki so ga več mesecev želeli na ruski strani. Podjetje bo tako upravičeno do nadomestila izpada v primeru dodatnih davčnih obremenitev, a le dokler to še dopuščajo evropska pravila državne pomoči.

Sporazum mora ratificirati še državni zbor.