Vlada še vedno nima posluha za sindikat javnega sektorja: bodo najslabše plačanim le dvignili plače?

V sredo naj bi bilo bolj jasno, ali se bodo pogajalci med sindikatom javnega sektorja in vlado uspeli dogovoriti o plačah za tiste, ki so v nižjih plačnih razredih, ali pa bo moralo vse skupaj počakati na jesen. Vladi so kot rok za sprejem normativnega dela kolektivne pogodbe za državno upravo in uprave lokalne skupnosti postavili 15. september.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Protest sindikatov - 9

V sindikatu zahtevajo, da vlada začne vrednotiti prepovedi in omejitve iz področnih zakonskih predpisov, ki niso bile del prejšnjega plačnega sistema. (Foto: Miro Majcen)

Za pogajanja o plačnih anomalijah v javnem sektorju bo očitno odločilna sreda. Takrat naj bi bilo bolj jasno, ali bodo pogajalci uspeli skleniti pogajanja za tiste v nižjih plačnih razredih ali pa bo moralo vse skupaj počakati na jesen. S potekom pogajanj pa ostajajo nezadovoljni sindikati državne uprave, ki so oblikovali svoje stavkovne zahteve.

Te so danes naslovili tako na predsednika vlade Mira Cerarja, kot tudi ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja. Kot je pojasnil vodja skupnega stavkovnega odbora sindikatov Frančišek Verk, gre za skupne zahteve sindikatov državne uprave, razen policistov in delavcev v pravosodju. Prvenstveno pa zahtevajo dvig osnovnih plač v celotni državni upravi – tako v plačni skupini J, kot za pooblaščene uradne osebe – za štiri plačne razrede.

Zahtevajo tudi, da se začnejo vrednotiti prepovedi in omejitve iz področnih zakonskih predpisov, ki niso bile del prejšnjega plačnega sistema, in veljajo recimo za vojake, pravosodne policiste, finančno upravo, Sovo, veterinarje. Za 40 odstotkov želijo zmanjšati delovne obveznosti za delavce nad 50 letom starosti. Za delo prek polnega delovnega časa v izjemnih ali nujnih primerih pa zahtevajo dvig plačila na štirikratnik, podobno kot je to po Verkovih besedah predvideno za policiste.

Med njihovimi zahtevami je še ureditev prispevne stopnje za poklicno upokojevanje, plačevanje prispevka za poklicno upokojevanje v času daljše bolniške zaradi poškodbe pri delu oz. poklicne bolezni, stoodstotno plačilo bolniške zaradi poškodbe, nastale na poti v službo oz. domov iz službe, ter plačilo stavke.

Vladi postavili rok, to je 15. september

Vladi so kot rok za sprejem normativnega dela kolektivne pogodbe za državno upravo in uprave lokalne skupnosti postavili 15. september. Bodo pa po Verkovih besedah začeli s stavkovnimi aktivnostmi že prej in najverjetneje napovedali stavko za konec avgusta. Kot je dejal, so na premierja Cerarja in ministra Koprivnikarja že junija naslovili dopis, a niso dobili odgovora. Tekom pogajanj pa ugotavljajo, da vlado dejansko najmanj skrbi državna uprava, je dejal Verk.

Pogajanja se sicer nadaljujejo. Danes so na skupnih pogajanjih, ki se jih udeležujejo vsi reprezentativni sindikati javnega sektorja, znova govorili o plačni skupini J, kamor sodijo številni najslabše plačani javni uslužbenci. V torek se bodo sestali po resorjih oz. za posamezne anekse h kolektivnim pogodbam poklicev in dejavnosti. V sredo pa bodo sledila še ena pogajanja na centralni ravni.

Vodja pogajalske skupine konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je ocenil, da gredo pogajanja o delovnih mestih najnižje plačanih v plačni skupini J v pravo smer. Na današnji vladni predlog so sindikati podali protipredlog, kar bo vlada do srede preučila. Je pa Štrukelj izrazil bojazen, "da je tokrat preveč odprtih vprašanj, ki lahko na nek način onemogočijo končen dogovor".

Kot je pojasnil, to ni odvisno zgolj od skupine J, ampak tudi od pogajanj po resorjih, tudi teh v državni upravi. Štrukelj je menil, da bi problem državne uprave lahko na koncu vplival tudi na končni izplen pogajanj: "Ta pa je lahko zgolj, da se vsi dogovorimo, ali pa dogovora sploh ni za nikogar - ne za skupino J, ne za zdravstvo, šolstvo, državno upravo, socialo, za nikogar".

V dogovoru, ki so ga sklenili konec lanskega leta, so predvideli, da bodo javni uslužbenci, uvrščeni do vključno 26. plačnega razreda, pridobili pravico do izplačila višje plače s 1. julijem, ostali s 1. oktobrom. Če se pravočasno ne bi uspeli dogovoriti, pa bi upravičenim javnim uslužbencem kasneje pripadel poračun.

V prvi fazi tako iščejo dogovor za javne uslužbence do 26. plačnega razreda, in sicer v plačni skupini J kot ostalih delih javnega sektorja, ter za pooblaščene uradne osebe v celoti. A pri slednjih naj bi vlada za tiste nad 26. plačnim razredom zagotovila sredstva nad predvidenimi 70 milijoni evrov, s čimer se je po Štrukljevih besedah minister načeloma strinjal.

Če se jim v sredo ne bo uspelo dogovoriti, bodo pogajanja po vsej verjetnosti ostala odprta. Kot je pojasnil Štrukelj, so danes sicer govorili tudi o tem, ali bi lahko pogajanja nadaljevali tudi prihodnji teden, a se "zdi, da smo slej ko prej obsojeni na to, da ta teden sklenemo ta pogajanja, če bi želeli priti do dogovora". Dvomi, da je možno to nadaljevati še prihodnji teden.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 70
proofreader 18.07.2017 19:40:38
En hišnik z lahkoto obdela več šol. Namesto kuharjev pa podjetja specializirana za hrano.
proofreader 18.07.2017 19:41:04
Naprimer Sodexo.
LLLEPI 18.07.2017 19:47:39
Pomije so vedno dobrodosle po niski ceni razlika pa v zep
Več komentarjev