V tretje oproščena

Potem ko se je minuli četrtek na Višjem sodišču v Mariboru končal dokazni postopek v zadevi Makoter, je sodni senat pod predsedstvom Branka Reismana sporočil, da je podjetnici s Cvena Milici Makoter izrekel oprostilno sodbo.

S tem je tričlanski sodni senat spremenil sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je 13. decembra 2004 Makoterjevo za napeljevanje k umoru moža Janka Makoterja, k umoru svaka Jožeta Makoterja in k bombnemu napadu na ljutomersko policijsko postajo obsodilo na enotno kazen 30 let zapora. Sodnik Reisman je v obrazložitvi sodbe poudaril, da je sodni senat zaključil, da Makoterjeva z "razumno verjetnostjo" ni storila očitanih kaznivih dejanj. Po njegovih besedah Makoterjeva ni imela osebnega ali premoženjskega motiva za umor moža, prav tako pa je sodni senat podvomil v presojo prvostopenjskega sodišča, da med očitanimi kaznivimi dejanji obstaja povezava.

Kot je pojasnil sodnik Reisman, se je sodni senat odločil za pritožbeno obravnavo, ker po njegovi presoji prvostopenjsko sodišče ni zadostno preiskalo zadeve Makoter. Reisman je tudi spomnil, da je višje sodišče izvedlo dodatne dokaze, pri čemer je še posebej opozoril na izvedensko mnenje nemškega sodnega izvedenca za forenzične preiskave.

Zagovornika Makoterjeve Milan Krstič in Gorazd Fišer sta sodbo ocenila kot pričakovano.

Vrhovni tožilec napovedal pritožbo

Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc je dejal, da sodbo višjega sodišča spoštuje, hkrati pa je napovedal pritožbo na vrhovno sodišče, ki jo mora vložiti v roku 15 dni po prejemu pisne obrazložitve sodbe. Ferlinc je sicer izrazil zadovoljstvo, da so neposredni storilci očitanih kaznivih dejanj Bojan Žalik, Ladislav Olah in Darko Šinko že pravnomočno obsojeni.

Med dokaznim postopkom na višjem sodišču je bilo daleč največ zanimanja deležno prav zaslišanje sodnega izvedenca za forenzične preiskave Axela Kerkhoffa s kriminalističnega inštituta v nemškem Wiesbadnu, ki se je nanašalo na rumene samolepilne listke, na katerih naj bi Makoterjeva za pomoč pri umoru moža Darku Šinku napisala navodila za uporabo mobilnega telefona.

Kot je takrat pojasnil Kerkhoff, se "preprosto ni mogoče odločiti" glede identitete avtorja zapisov na rumenih samolepilnih listkih. "Niti ni mogoče izključiti niti ni mogoče z dovolj visoko verjetnostjo potrditi, da je obtožena avtorica zapisov," je svoje izvedensko mnenje povzel Kerkhoff.

V obrazložitvi sodbe je sodnik Reisman spomnil na izvedensko mnenje slovenskega sodnega izvedenca za forenzične preiskave Boruta Pogačnika, ki ga je pridobilo prvostopenjsko sodišče, v njem pa je Pogačnik ugotovil, da je Makoterjeva z "veliko verjetnostjo" avtorica zapisov. Po besedah Reismana je sodni senat zaradi metodologije preiskave dal prednost izvedenskemu mnenju Kerkhoffa.

Spomnimo:

Pritožbena obravnava na drugostopenjskem sodišču se je začela 26. oktobra lani, pred sodni senat pa je poleg Kerkhoffa stopilo še šest prič. Med njimi so bili tudi Žalik (pričal je kar dvakrat), Olah in Šinko. Nihče izmed njih med zaslišanjem ni obremenil Makoterjeve. Zaslišanje ostalih treh prič - Jožeka Hojsa, Katarine Slemenšek (poročena Barač) in Milana Žana - prav tako ni postreglo z novimi dejstvi.

Takoj na začetku pritožbene obravnave je sodni senat Makoterjevo izpustil iz pripora. Kot je takrat pojasnil Reisman, se je sodni senat odločil za ukinitev pripora, ker je bila Makoterjevi zaradi dolgotrajnosti postopka (s presledki je bila v priporu že 42 mesecev) kršena ustavna pravica do sojenja v razumnem roku.

Makoterjevo je Okrožno sodišče v Murski Soboti prvič obsodilo 19. novembra 2001, prav tako na enotno kazen 30 let zapora. Maja 2002 je Višje sodišče v Mariboru kazen potrdilo, vrhovno sodišče pa je pozneje zaradi procesnih napak sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno obravnavo murskosoboškemu okrožnemu sodišču.

Marca 2004 je Višje sodišče v Mariboru odločilo, da bo obravnava potekala na mariborskem okrožnem sodišču in 16. septembra istega leta se je sojenje v zadevi Makoter začelo znova - že tretjič. Na koncu je sodni senat pod predsedstvom Maše Butenko zavrnil vse dokazne predloge obrambe. V obrazložitvi sodbe je Butenko poudarila, da je bilo dokazov toliko, da je bilo mogoče krivdo Makoterjeve ugotoviti z gotovostjo.