Slovenija

FOTO in VIDEO: 30.000 stavkajočih: Čas neenake obravnave v javnem sektorju minil. Gospodarstvo: Zahteve so radikalne in absurdne

Ljubljana, 24. 01. 2018 06.21 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 15 min

Okoli 30.000 zaposlenih v več delih javnega sektorja se je pridružilo opozorilni stavki, ki jo je skupaj organiziralo 16 sindikatov. Kljub stavki delo ni povsem zastalo, saj so poskrbeli za vsa nujna opravila. Nekaj tisoč javnih uslužbencev pa je zahtevo po višjih plačah izrazilo tudi na shodu v Ljubljani.

Več videovsebin
  • Iz SVETA: Protestni shod in stavka
    02:05
    Iz SVETA: Protestni shod in stavka
  • Iz SVETA: Posledice stavke
    00:40
    Iz SVETA: Posledice stavke
  • Iz SVETA: Stavkali tudi v nekaterih šolah in vrtcih
    02:08
    Iz SVETA: Stavkali tudi v nekaterih šolah in vrtcih
  • Iz SVETA: Shod pred UKC Ljubljana
    03:08
    Iz SVETA: Shod pred UKC Ljubljana
  • Iz SVETA: Prvič v zgodovini stavkali tudi zaposleni v državnem zboru
    03:02
    Iz SVETA: Prvič v zgodovini stavkali tudi zaposleni v državnem zboru
  • Iz SVETA: Kaj pravijo gospodarstveniki?
    03:50
    Iz SVETA: Kaj pravijo gospodarstveniki?
  • Pred UKC bučni vzkliki, Vladimir Lazić: Zahtevamo, da se nam vrne odvzeto!
    00:47
    Pred UKC bučni vzkliki, Vladimir Lazić: Zahtevamo, da se nam vrne odvzeto!
  • Iz 24UR: Delavci javnega sektorja od zahtev ne bodo odstopili
    03:09
    Iz 24UR: Delavci javnega sektorja od zahtev ne bodo odstopili
  • Iz 24UR: Stavkali so tudi zaposleni v zdravstvu
    03:09
    Iz 24UR: Stavkali so tudi zaposleni v zdravstvu

Po oceni vodje stavkovnih odborov Jakoba Počivavška je bila današnja stavka dela javnega sektorja skupaj s protestnim shodom pred vlado "zelo jasno sporočilo vladi, da se je treba začeti pogovarjati in iskati rešitve". Stavke se je udeležilo okoli 30.000 javnih uslužbencev, na shod v Ljubljano pa jih je prišlo med štiri in pet tisoč, je dejal Počivavšek. "Mislim, da so s tem izrazili močno podporo temu, kar pričakujemo od vlade z našimi zahtevami," je ocenil in poudaril, da je trenutno stanje nevzdržno.

"Ne pristajamo na to, da v enotnem plačnem sistemu dobivajo le eni, za ostale pa zmanjka posluha in denarja," je ma shodu dejal Počivavšek, vladne navedbe, da si prizadevajo za ohranjanje enotnega plačnega sistema, pa je označil za prazne besede. Kot je dejal, je vlada za tri do sedem plačnih razredov zvišala plače zdravnikom, do pet plačnih razredov direktorjem in ravnateljem, sami pa ne zahtevajo nič drugega kot to, da sedaj enako obravnava tudi ostale.

Kot je navedel, so namenili najmanj 15 milijonov evrov za plače 6000 zdravnikov, devet milijonov evrov za plače 2500 direktorjev in ravnateljev, na drugi strani pa vlada ponuja 16 milijonov evrov za vse ostale javne uslužbence in odpravo anomalij. "Kje je enotna obravnava in enoten plačni sistem," sprašuje Počivavšek.

Predsednik republike Borut Pahor se o današnji stavki več delov javnega sektorja konkretno ni izrekel. So pa v uradu predsednika republike spomnili, da je v luči napovedanih stavk minuli teden ocenil, da je dozorel čas za velik dogovor socialnih partnerjev, države, delodajalcev in sindikatov. "Vsi omenjeni bi se morali nečemu odreči, da bi vsi skupaj dolgoročno pridobili. Formula je: višje plače, nižji davki in večja prožnost trga dela," je minuli teden na odprtju foruma Kluba slovenskih podjetnikov v Postojni poudaril predsednik republike.

Spomnil je, da so bile julija lani na delovnih mestih do 26. plačnega razreda odpravljene vsaj nekatere anomalije, ki bi morale biti odpravljene že davno. Danes pa vlada po njegovih besedah zavrača vsako možnost, da bi ti zaposleni prejeli še kakšen plačni razred iz naslova porušenih razmerij do zdravnikov, in ne vidi problema, da so zdravniki v povprečju dobili pet plačnih razredov, medtem ko so nekateri do 26. plačnega razreda prejeli en plačni razred ali celo nobenega.

"Danes smo tukaj zato, da vladi jasno in odločno sporočimo, da je čas neenake obravnave javnih uslužbencev minil," je poudaril in na vlado naslovil še poziv, naj javnim uslužbencem vrne tisto, čemur so se odrekli v času krize. Zaradi ukrepov, ki so posegli v prejemke javnih uslužbencev, je bila namreč v preteklih letih za več kot 2,5 milijarde evrov znižana javna poraba. A so na ukrepe, s stisnjenimi zobmi pristali, v dobri veri, da se bodo pravice po krizi vrnile na prejšnjo raven, je dejal Počivavšek.

A, kot je dodal, peto zaporedno leto gospodarske rasti ni dovolj, da bi se bila vlada sploh pripravljena pogovarjati o tem, da bi javnim uslužbencev vrnila osem odstotkov. "Medtem ko pravi, da se je pripravljena o tem pogajati, nam črno na belem sporoča, da zavrača naše zahteve in da se o njih ni pripravljena dogovoriti, kljub temu da se je leta 2016 k temu zavezala," je dejal in dodal, da minister za javno upravo Boris Koprivnikar celo pravi, da osemodstotno znižanje plač iz leta 2012 ni bil varčevalni ukrep.

Namestnica vodje pogajalske skupine Ana Jakopič je v svojem nagovoru izpostavila očitke vladi, ki da zaposlenih v javnem sektorju ne sliši in ne vidi. Vlada po njenih besedah sicer čuti sadove vsakodnevnega dela javnih uslužbencev, a jih deli elitam, namesto da bi jih vrnila njim. "Tega ne bomo več prenašali," je poudarila in spomnila na znižanje plač v javnem sektorju iz leta 2012, ko jim je vlada vzela "eno plačo na letni ravni".

Zbranim na protestnem shodu in vsem stavkajočim, je podporo izrazila tudi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. "Vaše zahteve so upravičene, vrniti je treba, kar se je vzelo, in izpolniti je treba že sklenjene dogovore," je med drugim dejala.

Prav tako jim je podporo izrazil sekretar evropske federacije sindikatov javnega sektorja za centralno Evropo in zahodni Balkan Josef Krejbych. Kot je pojasnil, so iz federacije, ki združuje osem milijonov članov po vsej Evropi, člane pa ima tudi v Sloveniji, poslali pismo Koprivnikarju, v katerem so izrazili podporo današnji stavki.

"Evropska federacija se strinja z vami, da je prešlo breme krize, ko je bilo treba varčevati in je vlada znižala plače v javnem sektorju," je pojasnil. Toda zdaj je po njegovih besedah čas, da se plače zvišajo. Ob tem je poudaril, da je javni sektor zelo pomemben za razvoj ekonomije in družbe. Pojasnil je, da se je vlada na Češkem, od koder prihaja, po dolgih in težkih pregovarjanjih nedavno odločila plače v javnem sektorju povišati za 10-15 odstotkov. "Čas je, da je tudi slovenska vlada pametna in ugodi vašim zahtevam," je dejal.

Besede govornikov so zbrani večkrat prekinili z glasnim skandiranjem in ragljami, med drugim so vzklikali "lopovi, lopovi". S transparenti pa so vladi med drugim sporočali: Mi delamo za vse, vlada samo za bogate, Za vlado + kapital je konec krize, delavcem pa prazne mize, Pametni vlagajo v izobraževanje, vi vlagate v svoje žepe.

Z vladnimi pogajalci, ki jih vodi minister za javno upravo Boris Koprivnikar, so se sindikati v minulih dneh po napovedi stavke sestali dvakrat, nazadnje v ponedeljek, a skupnega jezika niso našli.

Kot je Počivavšek pojasnil danes, za zdaj še nimajo nobene informacije o nadaljevanju pogajanj. Po njegovih besedah so se namreč dogovorili, da se bodo ponovno sestali, ko bo vlada dobila mandata za nadaljnja pogajanja.

"Pričakujemo, da bo vlada dobila nov mandat za pogajanja in da se bo pripravljena resno pogovarjati o vseh naših stavkovnih zahtevah," je dejal. Ob tem je pojasnil, da so sami jasno povedali, da so se pripravljeni pogajati in iskati dogovor, toda da je "na vse stavkovne zahteve treba pogledati celovito". "Vlada mora najti predvsem voljo, da se dejansko dogovorimo. Tega do danes, žal, še ni," je dodal.

Stavkajoči pričakujejo posluh

Udeleženci današnjega protestnega shoda so med zahtevami pričakovano izpostavili predvsem višje plače, želijo si tudi bolj pošten odnos do vseh zaposlenih, predvsem najnižje plačanih.

Protestnega shoda se je "zaradi neenakovrednega obravnavanja javnih uslužbencev" udeležil Marcel More, ki dela v zaporu. Večina zaporniških delavcev mora danes delati, ker imajo prepoved stavke, zato se jih je protestnega shoda udeležilo bolj malo, je pojasnil. Pred vlado so se tako zbrali samo tisti, ki danes niso bili razporejeni na delo. "Zaporniški delavci smo že tako v ozadju in predvsem kadrovsko podhranjeni. Edini poklic, ki se lahko primerja z našim delom, so policisti - vemo, kaj so oni dosegli," je spomnil More in poudaril, da hočejo samo enako obravnavo kot primerljivi poklici. "Slišali so nas. Kakšen bo odziv vlade, pa počakajmo," je še komentiral pričakovanja po današnjem shodu.

V Ljubljano so kot "del celote boja javne uprave za boljšo situacijo vseh zaposlenih" prišli tudi zaposleni na mariborskem centru za socialno delo. Kot je   povedala Ana Gajič iz Sindikata centrov za socialno delo, pričakujejo, da bodo slišani. "Zadnja leta mi je demoniziranje javnega sektorja šlo zelo na živce. Ne vem, zakaj je v naši družbi treba zmeraj nekoga ponižati in razvrednotiti njegovo delo - naj gre za snažilko in vratarja v javnem sektorju ali univerzitetnega profesorja. Ne vem, če se zavedamo, kako povezovalni bi morali biti," je dejala Darja Kerec z ljubljanske pedagoške fakultete, ki predava tudi na pedagoški fakulteti v Mariboru. Shoda se ni udeležila, ker bi želela višjo plačo, saj lahko s svojo normalno preživi: "Boli pa me srce, ko vidim, kakšne plače imajo snažilke in drugi delavci." Večina zaposlenih na fakulteti se je po njenih besedah protesta udeležila. Posebej ji je bilo všeč, da so se zaposleni na fakulteti - od profesorjev do snažilk - shoda udeležili skupaj in tako pokazali enotnost. Meni sicer, da bodo izkupiček današnjega shoda predvsem floskule in polarizirano poročanje nekaterih medijev.

Shoda se je udeležila tudi ena od zaposlenih na upravni enoti, ki je želela ostati anonimna. Kot je dejala, so "prišli po tisto, kar nam je že bilo odvzeto". Pri tem je izpostavila predvsem zahtevo po višjih plačah in ustrezni ureditvi dodatnega pokojninskega zavarovanja. "Vsako leto sta se vsaj dva odstotka uslužbencev upokojila, novih pa nismo zaposlili. Torej smo svoj davek plačali tudi s tem, da nas je vedno manj, dela pa je vedno več," je opozorila.

Med protestniki je bil tudi urednik spletnega portala Skozi oči prekariata Črt Poglajen, ki je ocenil, da so prekarno in redno zaposleni "na isti ladji", zato se mu zdi prav, da tudi prekarno zaposleni podprejo stavkovne zahteve delavcev. "Prekarizacija dela je postopek, ki traja in proti kateremu se je treba boriti skupaj," je dejal.

Vlada: Stavka je neupravičena

Vladna stran ocenjuje, da današnja stavka, kakor tudi vse napovedane stavke sindikatov javnega sektorja niso upravičene. ''Masa za plače v javnem sektorju se je v zadnjih dveh letih povečala za več kot deset odstotkov (več kot 300 milijonov), povprečna plača pa se je dvignila za sedem odstotkov. Ob tem pa je dejstvo tudi to, da plače v javnem sektorju že četrto leto zapored rastejo hitreje kot v zasebnem sektorju,'' so sporočili z Urada vlade za komuniciranje. Iz tega po njijovem sledi. da so javni uslužbenci deležni gospodarske rasti.

Uresničitev vseh stavkovnih zahtev sindikatov, ki so v skupni oceni finančno ovrednotene na 990 milijonov evrov, absolutno presega javno-finančne zmožnosti države. ''O realnih možnostih in možnih rešitvah se vlada že ves čas odgovorno in premišljeno, predvsem pa z vsebinskimi predlogi in z mislijo na prihodnost države in državljank in državljanov, pogovarja s sindikati za pogajalsko mizo in takšnemu dialogu ostaja zavezana tudi v prihodnje.''

Na vladi še dodajajo, da je želela skupna pogajanja z vsemi sindikati. Obenem vladna stran ocenjuje, da gre pri vseh napovedanih stavkah za interesne stavke, ne pa za stavke za izpolnitev pravic, ki so zaposlenim kršene, oz. zavez, ki jih delodajalec ne izpolnjuje. Iz tega izhaja, da zakonske osnove za plačilo stavke ni.

Kako je potekala  stavka? 

V bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah so se stavki pridružili zaposleni različnih profilov, med njimi strežnice, bolničarji, čistilke, vzdrževalci, energetiki, skladiščniki, laboratorijski tehniki, farmacevtski tehniki, medicinske sestre, zdravstveni administratorji, računovodski delavci in kadrovski delavci. Kot so zagotovili  predstavniki posameznih sindikatov, so stavkali na način, da stavka v najmanjši možni meri prizadane bolnike.

Javne lekarne so bile med 10. in 13. uro zaprte, v dežurnih je mogoče dobiti le nujna zdravila. 

Javne lekarne so zaradi stavke za nekaj ur zaprle vrata.
Javne lekarne so zaradi stavke za nekaj ur zaprle vrata. FOTO: Gregor Ravnik

Okrnjen je bil pouk v nekaterih šolah in varstvo v vrtcih. Ponekod je sicer pouk potekal, a ni bilo popoldanskih aktivnosti ali pa je bila malica le za otroke, ne pa tudi za zaposlene na šoli. Kljub stavki so v večini šol in vrtcev poskrbeli za varstvo otrok. So pa očitno starši upoštevali navodila šol. V Dvojezični osnovni šoli I v Lendavi, kjer je 499 otrok, so danes stavkali vsi zaposleni, starši pa v šolo niso poslali niti enega otroka, čeprav bi jih tam sprejeli.

Vsi starši otrok, ki obiskujejo 12 enot vrtca Sežana v štirih kraških občinah, so bili podrobno predhodno obveščeni o današnji stavki, je povedala vodja stavkovnega odbora v vrtcu Erna Kopše. Zaposlenim so celo pomagali pri organizaciji in delnem plačilu prevoza na shod v Ljubljano. Doma pa so ostali skoraj vsi od 1002 otrok.

Na fakultetah so odpadla nekatera predavanja in izpiti, pripravili pa so tudi svoj shod. Rektor ljubljanske univerze Igor Papič je poudaril, da je žalostno, da morajo s stavko opozarjati na slabe razmere v slovenskem visokem šolstvu in tudi na področju znanstveno raziskovalnega dela. "Že dlje časa državo opozarjamo, da je varčevanje v izobraževanju in raziskovanju za družbo vedno škodljivo, prav tako je nedopustno kakršnokoli poseganje v ustavno pravico do avtonomije univerze, ki jo bomo kot akademski prostor svobode misli in ustvarjanja vedno branili," je poudaril Papič in se med drugim zavzel za poseben zakon o univerzah.

Zaradi stavke so bile zaprte nekatere knjižnice, muzeji, ponekod so odpadle gledališke predstave. 

Zaprte so tudi nekatere knjižnice.
Zaprte so tudi nekatere knjižnice. FOTO: Gregor Ravnik

Stavkali so tudi zaposleni na Finančni upravi RS (Furs), Geodetski upravi RS (Gurs) in Zavodu za gozdove ter na ministrstvih in upravnih enotah. 

Na Upravni enoti Ljubljana so se stavki pridružili vsi, prav tako tudi na Upravni enoti Koper. V sektorju za upravne notranje zadeve Upravne enote Ljubljana na Tobačni je bilo odprto le eno okence, je povedal predsednik Sindikata delavcev Upravne enote Ljubljana - sektorja za upravne notranje zadeve Dragan Stankovič.

Veterinarji so med stavko izvajali le nujne ukrepe v primeru izbruha določenih bolezni živali in nujne ukrepe za zaščito živali, ostale naloge pa so po besedah predsednice Sindikata veterinarjev Slovenije Nataše Ajdič obstale. To je pri večjih rejcih povzročilo nekaj nejevolje, v primeru večdnevne stavke pa bi lahko trgovcem tudi zmanjkalo mesa. Med dejavnostmi, ki se v času stavke ne izvajajo, so po besedah Ajdičeve celostni nadzori klavnic ter redni pregledi živilskih obratov, trgovcev z živalmi in prevoznikov. Ker niso izdajali veterinarskih spričeval, to po besedah Ajdičeve pomeni popoln zastoj izvoza živil in živali.

Na centrih za socialno delo so obravnavali le najnujnejše primere in izvajali prvo socialno pomoč. 

V sklopu stavke javnega sektorja so danes stavkali tudi cariniki v Luki Koper. Kot je ugotavljal tudi sam predstavnik sindikata Andrej Jerman, tovorni promet v in iz Luke ni bil moten, je bil včeraj bolj zgoščen. Cariniki so namreč pred stavko gospodarskim subjektom med drugim svetovali, da nujne blagovne tokove uredijo pred stavko. Stavkali so tudi cariniki na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, a na promet na letališču to ni vplivalo, so povedali v družbi Fraport Slovenija, ki upravlja letališče. Cariniki so delo opravljali skladno s sporazumom med finančno upravo in sindikatoma.

Stavkajo tudi v državnem zboru 

Stavkajo tudi v DZ.
Stavkajo tudi v DZ. FOTO: Miro Majcen

Iz sindikata državnega zbora (DZ), kjer so prav tako stavkali zaposleni, ki niso funkcionarji, so sporočili, da je danes zgodovinski dan, saj do zdaj stavke v parlamentu še ni bilo. Opozorili so, da je skranji čas, da se širša javnost zave, da DZ niso samo poslanci, ampak tudi običajni ludje, ki v nasprotju s prepričanjem javnosti ''ne uživajo nobenih privilegijev in nimamo visokih plač''. Od 263 zaposlenih za nedoločen čas v tem trenutku, kar 45 zaposlenih prejema plačo, skupaj z vsemi napredovanji in dodatkom za delovno dobo, nižjo od 800 evrov neto in 70 zaposlenih plačo nižjo od 1.000 evrov neto. Poslanci brez njih ne morejo, so dodali, saj pripravljajo strokovna mnenja, govore, scenarije za vodenje sej, so pojasnili in dodali, da se je delo v DZ ustavilo in je tako bila tudi odpovedana današnja seja. 

Sindikati zahtevajo dvig plač

Vlada se bo tako v februarju očitno soočila še s tremi stavkami; za 12. januar sta začetek stavke napovedala oba policijska sindikata, za dan kasneje sindikat delavcev v zdravstveni negi ter sindikat zdravstva in socialnega varstva, 14. februarja pa naj bi se začela še stavka v vzgoji in izobraževanju, ki jo je napovedal Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije.

Sindikati so s stavko vlado opozorili, da je z ločenimi dogovori s posameznimi skupinami, v prvi vrsti zdravniki, posegla v enoten plačni sistem. Zahtevajo, da se znova vzpostavijo ustrezna razmerja in popravijo plače tudi drugim; za tiste do 26. plačnega razreda zahtevajo dvig za dva plačna razreda, višje na plačni lestvici pa za tri do štiri, saj v tem delu še niso odpravljali plačnih anomalij. Med stavkovnimi zahtevami je tudi takojšen začetek odpravljanja vseh varčevalnih ukrepov, vključno z odpravo osemodstotnega znižanja plač.

A pogajanja z vladno stranjo doslej niso bila uspešna. Glavni vladni pogajalec minister za javno upravo Boris Koprivnikar zagotavlja, da je vlada pripravljena na dialog, a ne more sprejemati zavez, ki bi bile škodljive za državo. 

Stavke v gospodarstvu ne podpirajo 

Predstavniki podjetij in podjetnikov so ob današnji stavki ocenili, da so zahteve po zvišanju plač prevelike, in vlado pozivajo k davčnim spremembam, ki bi med drugim razbremenile stroške dela in prinesle višje neto plače.

"Današnja opozorilna stavka v javnem sektorju ni dober signal za slovensko gospodarstvo," opozarjajo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Menijo namreč, da bi lahko apetiti po višjih plačah v javnem sektorju povzročili negotovost v gospodarstvu.

"Zaradi te negotovosti bi bili obrtniki in podjetniki posledično bolj zadržani pri investicijah in zaposlovanju," pravijo v OZS in poudarjajo, da bi morala država najprej razbremeniti stroške dela.

Od tega bi imeli koristi tako delavci v zasebnem kot v javnem sektorju, saj bi imeli višje neto plače. Dejstvo pa je, da plače v javnem sektorju rastejo hitreje kot v zasebnem sektorju in so v povprečju za 240 evrov višje kot v zasebnem sektorju, pravijo v OZS.

"Delavci bi morali imeti dostojno plačilo za svoje delo. Vendar pa razmere v gospodarstvu še zdaleč niso rožnate. Še vedno se soočamo s plačilno nedisciplino, z dolgimi plačilnimi roki in visokimi stroški plač," poudarja predsednik OZS Branko Meh.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) menijo, da bi namesto vnovičnih dvigov plač v javnem sektorju moral biti cilj vlade splošno znižanje obdavčitve stroškov dela, kar bi koristilo vsem zaposlenim - tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju.

Opozorili so, da se je masa plač v 10 letih v javnem sektorju povečala za 39 odstotkov, kar je še enkrat hitreje kot v gospodarstvu. Že sedaj za plače v javnem sektorju namenimo 11 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), sedanje plačne zahteve bi ta delež še povečale, so dodali.

Povprečna bruto plača se je v tem obdobju v javnem sektorju zvišala za 345 evrov, v gospodarstvu pa za 300 evrov. Poleg tega se je v tem obdobju število zaposlenih v javnem sektorju povečalo za 20.000, medtem ko se je v gospodarstvu skrčilo za 31.000. Stroški dela v javnem sektorju so v zadnjih 12 mesecih dosegli 3,9 milijarde evrov, kar predstavlja 23 odstotkov vseh javnofinančnih odhodkov. Na drugi strani se je delež odhodkov za investicije v zadnjem desetletju znižal z 11 na šest odstotkov, so poudarili v GZS.

Klub slovenskih podjetnikov (SBC) ocenjuje, da so zahteve sindikatov javnega sektorja radikalne in absurdne - zahteve sindikatov bi namreč po ocenah vlade pomenile dodatnih 991 milijonov evrov letno, medtem ko naj bi bila investicijska vrednost drugega tira 961 milijonov evrov.

"Sindikati so z nenormalnimi zahtevami izzvali cunami. Za talca so vzeli tako državo kot gospodarstvo," meni predsednik SBC Marjan Batagelj.

Tudi v SBC navajajo, da je povprečna bruto plača v javnem sektorju od leta 2013 rasla bistveno hitreje raste od povprečne bruto plače v gospodarstvu.

Dodajajo, da je krivično tudi enostransko ukinjanje varčevalnih ukrepov, saj v podjetjih še vedno čakajo na ukinitev višje, krizne stopnje davka na dodano vrednost, kriznega 50-odstotnega dohodninskega razreda in zvišane stopnje davka od dohodka pravnih oseb. Ti davki niso prizadeli le podjetij, temveč tudi zaposlene v gospodarstvu in potrošnike - torej večino prebivalcev Slovenije, krizni ukrepi pa se prednostno odpravljajo le za del slovenske družbe, opozarjajo.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (1808)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

batom@pinkponk.com
25. 01. 2018 21.03
-2
Ce bo realni sektor vrnu vse pufe in davcni dolg, bo se viska denarja kljub vsem povisicam. Tako je to.
batom@pinkponk.com
25. 01. 2018 20.48
-1
Jah, a gospodarstvo pa ne cuza javnega denarja??? Kdo prejema razne spodbude in subvencije? Kdo je najvecji davcni dolznik? Koga smo dokapitalizirali? Zaradi koga so v JS znizali place? Ce ste privatniki, ne rabite javnega denarja in ga dajte lepo nazaj!
mentorhercul
25. 01. 2018 21.00
+2
a stavkaš in imaš čas trosit nebuloze....
batom@pinkponk.com
25. 01. 2018 21.04
Imas mogoce kak dejanski argument namesto tega lajnanja?
mallonge
25. 01. 2018 14.04
-2
A je tud Jankovićeva lekarnarka solidarnostno štrajkala?
godzila
25. 01. 2018 12.32
+9
tudi zaradi teh nenasitnih podgan ,katere nekatere opravljajo tudi po tri službe dnevno in molzejo proračun ,nekateri delajo samomore po Sloveniji ,,,,,,,,,,,,,,, vi si pa bašete svoje debele pokvarjene riti ,zadnji čas je ,da pošteno zaropota v tej naši Sloveniji in ,da se gospodarstvo in upokojenci odločno uprejo tem vamirjem ,ki hočejo delovni raji in upokojencem popiti še zadnjo kapljo krvi ,paraziti in še enkrat paraziti to ste vi dohtarji ,in prosveta ,,,,,,,,,,,,,
Paskakvali
25. 01. 2018 12.40
+0
Ne boj se saj bo počilo .......saj bo zdravstvo kmalu plačljivo........in to po tržnih cenah.....
SDS_je_poden
25. 01. 2018 12.50
+3
godzila: Ne vem, od kod ti informacije, da so učitelji bajno plačani....
obožeobože
25. 01. 2018 12.29
+2
Če delavec ni zadovoljen z delom naj zamenja delovno okolje! Lahko je živeti na tuj račun!.
godzila
25. 01. 2018 12.24
+3
če boste pa vi šolniki štrajkali še lep čas ,zraven z vašimi dohtarji pa tako ali tako ni nobene škode ,otroci bodo veseli ker bodo imeli malo daljše počitnice vi dohtarji boste pa tud malo manj škode naredili ko ne boste spet kakšnega zašuštrali ,potem pa tako nikoli ni nihče nič kriv ,da ne govorimo o tem kako eden drugemu krijete hrbet ko gre kaj narobe ali pa če se le ,da vse skupaj hitro pometete pod preprogo ,boste pa šli še malo privat delat med rednim delovnim časom ,kot že dosedaj ,ko med rednim delovnim časom delate v svojih privat ambulantah na treh koncih dnevno ,podgane vedno držijo skupaj ,aja pa kdaj se spet odpravite na kakšen seminar v tujino ali pa exkurzijo ,se tam malo poštepate med sabo ,kaj dobrega pojeste in popijete v hotelih s 5 zvezdicami pa še kakšna kuverta v žep s par tisočaki s strani raznih ,ki pod mizo lobirajo za nabavo tega in onega v vašo in njihovo korist ,lahko je s polno ritjo srati in zraven v službi še spati........
batom@pinkponk.com
25. 01. 2018 20.58
Tisti ki lobirajo in podkupujejo so taki privatniki kot ti, ki iscejo svojo priloznost na nelegalen nacin.
godzila
25. 01. 2018 12.12
+5
vsi vi paraziti od šolnikov pa do dohtarjev ,ki imate že tako polne riti in vam nikoli ni nič dosti in vi bi ,še in še ,delavec in upokojenci pa naj crknejo pri mizernih plačah in upokojenci ,ki s polno delovno dobo životarijo iz meseca v mesec pa čeprav so pošteno delali celo življenje se komaj prebijejo iz meseca v mesec , vi lenuhi bi pa še več denarja ,da bi še bolj nabasali svoje že tako prepolne debele riti ,raja naj pa crkava iz meseca v mesec ,koga briga če ste vi študirali celo življenje in zato mislite ,da ste nekaj več od navadnih ljudi ,tudi nekateri ,ki imamo prav tako visoke izobrazbe in smo v življenju nekaj skupaj spravili in tudi jaz delam po 10 ur dnevno pa se ne pritožujem in ja mi gre dobro kot tudi moji firmi ,ampak nisem prisesan na davkoplačevalski denar in ne molzem te države tako kot vi dohratji in razni v prosveti ,ki mislite ,da ste bogovi v tej Sloveniji in ,da ste nedotaklljivi in se vam non stop godi krivica ,pomislite na navadno rajo in revne upokojence ,ki životarijo iz meseca v mesec pa čeprav pošteno delajo in prav oni ,ki so motor gospodarstva s katega se vi vampirji napajate in dobivate plače bi radi še več ,sram naj vas bodi in še enkrat ,raja delavski človek zadnji čas je z upokojenci vred ,da greste komplet na cesto pa ,da država enkrat za vselej vidi ,da ni več heca ko se gospodarstvo enkrat ustavi potem bodo pa videli svojega boga,,,,,,,
batom@pinkponk.com
25. 01. 2018 21.01
Ti delas zase in svoj zep, cigav motor si potem ti? Js pa dela za vse drzavljane. Ti si bil v javnih solah. Zdravis se v javnem zdravstvu. Papirje ti izdaja javna infrastruktura. Brez javnega tebe ni.
Hophopferdo
25. 01. 2018 11.51
+2
Teh 8% jim spravijo noter, če odpostujo 25% javne in davčne uprave. Poznalo bi se itak samo na kafeautomatu.
Skunk Works
25. 01. 2018 11.21
+4
Pojdite na prosti trg, boste postali ljudje, marsikaj vam bo postalo jasno
SDS_je_poden
25. 01. 2018 12.40
+2
Bojan-F
25. 01. 2018 11.11
-4
Stalno sprasujem zaposlene v realnem sektorju naj napisejo, zakaj so zaposleni v javnem sektorju krivi za njihove prenizke place ... ker odgovora ni je najverjetneje posredi fousija ... mimogrede ... biti guru komuniciranja se ne pomeni biti del javnega sektorja.
ROMELS
25. 01. 2018 12.21
+5
Moraš biti ravno toliko ne (umen), da ne razumeš te krivice.
batom@pinkponk.com
25. 01. 2018 20.31
+0
Tut men je nerazumljivo, zakaj tolcejo po js, njihov direktor si je pa vceraj jahto kupu, pa mu se v rit lezejo. Kot da je osnovna premisa to, da ce drzava zniza dajatve, lahko delavci mogoce par procentov tega dobijo!? Direktor lahko kadarkoli zvisa place na racun svojega profita, kadarkoli. Samo temu se pac ne odpove.
macro
25. 01. 2018 10.50
+0
Glede na to, da pišete kako so ceste v Ljubljani. Dajte še napisat kakšen članek o tem, da mislijo v Mariboru veleumni zapret Koroško cesto. Ostala bo odprta samo za avtobuse in taxije.
El Koronito
25. 01. 2018 10.06
+9
Država določa minimalno plačo. Vsak privatnik, lahko da svojim zaposlenim 1.000€ min plače, če prispevne stopnje ostanejo enake kot za min. plačo. Itak se to rešuje v določenih primerih z dnevnicami, kešem pa to ... Tisti, ki svojemu delavcu ne more dati 1.000€ plače je bolš da zapre. PROBLEM JE V PARAZITSKEM ZAJEDANJU DRŽAVE, DA LAHKO FINACIRAJO VSO TO BIROKRATSKO GOLLAZN.
El Koronito
25. 01. 2018 10.13
+8
To da iz 620 neto povišajo na 627€ pa je enostavno norčevanje iz državljanov, ki ustvarjamo pogoje, da se vladajoča elitistična kasta šopiri in nekontrolirano povečuje. Tudi poslanci bi morali imeti samo minimalno plačo, da bi lažje razumeli stiske svoje volilne baze.
Bojan-F
25. 01. 2018 10.59
+4
Ce drzava nebi dolocila minimalne place, bi onih kao 70% zaposlenih na minimalcu dobilo se manj.
M_teorija
25. 01. 2018 10.04
+5
Parcialno sestankovanje sindikatov in vlade bi bilo treba zakonsko prepovedati, pa ne bi bilo nobenih problemov!?
El Koronito
25. 01. 2018 10.06
+5
Jasno. Za vse je kriva vlada, ki se pusti terorizirati zdravstvu in farmaciji.
proofreader
25. 01. 2018 10.04
+3
Pustna povorka je bila letos zgodaj.
ROMELS
25. 01. 2018 09.56
+4
Število sindikatov in občin je slovenska značilnost za "pridnega,poštenega in delavnega slovenca". To so paraziti vseh parazitov v naši družbi.
El Koronito
25. 01. 2018 09.55
+9
Ljudje mal mešajo ... slaba volja gre na račun parazitov v JU in DU. To so vsi tisti, ki ne opravljajo NOBENEGA družbeno koristnega dela. Nihče ne govori o gasilcih, sestrah, kuharicah in ostalih nepogrešlijivih kadrih. Govorimo o 220 nepotrebnih občinah, županih in drugih nepotrebnih birokratskih kadrih. Dejmo to ločit. Nej si župana financirajo občine same. Zakaj bi to moral biti strošek države. Al pa naj bo to častna funkcija.
El Koronito
25. 01. 2018 10.00
+7
Vsaka čistika je vredna več kot kateri koli župan, ki pod krinko skrbi za občino in občane, prekupčuje z zemljišči in rihta posle prijateljem.
SDS_je_poden
25. 01. 2018 10.06
+5
El Koronito
25. 01. 2018 09.52
+6
Nobene pravice nimajo do stavke. Tudi vlada ni imela nobene pravice dvigovati plače zdravnikom, da o parazitskih direktorjih, ki zajedajo javne finance sploh ne govorim. Prva skrb vlade, bi morala biti dvigovanje minimalnih plač v gospodarstvu, ker v končni fazi smo mi tisti, ki ustvarjamo pogoje za hranjenje javne in državne uprave. Šele po dvigu plač v gospodarstvu na min. 1.000€, bi morali začeti z dvigovanjem plač v JU in DU, če bi to finančno stanje seveda omogočalo. Država z dvigovanjem neto plače NE SME DVIGOVATI prispevnih stopenj, ki bi morale ostati enakekot so danes za minimalno plačo. Naj raje naredijo red v zdravstveni in pokojninski blagajni pa bo denarja več kot dovolj.
M_teorija
25. 01. 2018 09.59
+4
****,Sicerw vedno podpirav vsako stavko tako v realnem kot v JS, ampak tako, da se najprej sindikati ed sabo zmenjo, nato z delodajalci in na kaoncu rešijjejo z vlado tripartitno, argumentirano. Če se potem zahtevam ne ustreže, pa pridejo na vrsto stavke. To parcialno izsiljevanje pa ustvarja gordijske vozle!?
batom@pinkponk.com
25. 01. 2018 10.00
+0
Saj delodajalec ni obvezan izplačevat minimalnih plač, Niet. Že zdaj bi lahko daljal krepko več, če bi le hotel. Pa je preveč pohlepa, očitno. Oziroma preveč obupanih ljudi, ki z veseljem pridejo delat za minimalca, če kdo od trenutno zaposlenih noče več. ta "meddelavska konkurenca" je strup za ljudi, spodkopava vsakršno prizadevanje za kaj boljšega. In delodajalcu se ni treba nič truditi, ker bo zmeraj našel koga, ki bi delal za manj, samo da bi delal.
El Koronito
25. 01. 2018 10.04
+4
Batom@ takole čez palec bi rekel, da jih cca 50% to že itak počne. Minimalec + potni stroški al pa keš. V bistvu bi bilo potrebno to samo legalizirat, da bi se zaposlenim u najnižjimi dohodki dvignila neto vrednost, da bi lahko dobili kredite ipd. In seveda prisliti najbolj škrte, da končno začnejo plačevati delavce kot se spodobi. Npr. tisto gnido šešoka in podobne.
batom@pinkponk.com
25. 01. 2018 10.15
+1
Franci Luzar
25. 01. 2018 09.39
+4
Jaz bi vam predložil, kot prvo 80% Sindikatov odstraniti in ustanoviti kvečjemu štiri sindikate, Za Javne uslužbence eden,za Zdravstvo Drugi,kovinska industrija tretji in prehrambena industrija Četrti,potem pa še lahko pogovarjate za večje plače in drugo,
batom@pinkponk.com
25. 01. 2018 10.02
+1
SDS_je_poden
25. 01. 2018 09.26
+1
Ob takih člankih se pokaže vsa intelektualna beda povprečnih ljudi. Vsi najbolj pametni, kar se tiče javnega sektorja.... ker če ste vi v gospodarstvu lahko čistilke, avtomehaniki, delavci za trakom.... so lahko tudi oni, knede? Jest se sicer strinjam, da je javni sektor preobsežen, tudi na račun političnega kadara, ki ga je politična klika zaposlovala na polno, ampak to ne pomeni, da ostalim, ki delajo v JS ne privoščim večje plače. Inflacija vsakemu od nas vsako leto poje procent do dva dohodka, relano to pomeni, da nam kupna moč pada. Malo v razmislek, kaj se je zgodilo, ko se je razširila panika o krizi pri nas....... ni bilo lepo.
wolfterier
25. 01. 2018 09.32
+3
Kar srce mi igra,ko sindikalisti prepevajo:vstanite v suženjstvo zakleti in raja skandira:lopovi,lopovi...A že čez nekaj mesecev bodo ti isti izvolili te iste lopove,a ne !
SDS_je_poden
25. 01. 2018 09.34
+4
Wolfi, dej malo poglej, kaj se dogaja. Vlada nebi znižala DDV-ja, nebi dvignila plače tistim, ki so to zaslužijo.... predlaga pa novo novelo zakona o KPK, kjer bi bili največji lopovi nedotakljivi, od predsednika vlade, ministrov, županov..... torej tistih, ki kradejo popolnoma brez sramu. Ti pa vidiš težavo v sindikatih?
batom@pinkponk.com
25. 01. 2018 09.35
+4
A ti pa ne hodiš na volitve, terier? saj lahko ti tudi koga izvoliš če le hočeš. celo kandidiraš lahko. ampak si se raje odločil, da boš nabijal iz naslanjača...
SDS_je_poden
25. 01. 2018 09.41
+0
Batom volitve so problem. Lahko se kregamo, delimo, pljuvamo po politiki in komaj čakamo,da pridejo volitve, kjer nam nazaj servirajo iste ksihte in stranke, po katerih smo prej pljuvali. Ne iti na volitve pa pomeni samim sebi potisnit nož v hrbet, ker določeni ljudje so skoraj versko blazni in popolnoma nekritično podpirajo neko opcijo, iz inata do drue opcije.... Manjka nam še ogromno, do neke politične normalizacije.
batom@pinkponk.com
25. 01. 2018 09.46
+3
itak. pozabljamo na moč odločanja, pozabljamo, da lahko tudi sami kandidiramo, pozabljamo, da lahko tudi sicer marsikaj spremenimo. nas je 99%, jih je 1%, imamo veliko premoč. problem je, ker se tolčemo med sabo, oni nas pa gledajo in se jim smeji.čebi bi teh 99% reklo, ne gremo se več, bi se vse v trenutku spremenilo.
M_teorija
25. 01. 2018 09.53
Za pravično družbo *****, maš ta prav nick!?
SDS_je_poden
25. 01. 2018 09.59
M_teorija: A zdej je še tebe začel motit moj nick? Kaj te moti na njem?
M_teorija
25. 01. 2018 12.14
ZA PRAVIČNO DRUŽBO, glih kontra, tvoj nik in tvoje vsebine gredo vštic z pravično družbo.
SDS_je_poden
25. 01. 2018 12.42
+1
M_teorija: Predvsem stojim za tem, da smo si vsi enakopravni, torej enaki pred zakonom. Nisem za to, da imajo vsi avtomatično enako denarja, dobrin.... treba si je to prislužit z delom. Nič ne pade z neba.
batom@pinkponk.com
25. 01. 2018 09.22
+0
vsi "privatni" veleumi tule spodaj - krizo je zakuhal privatni sektor. Davkom se izogiba privatni sektor. Korupcijo povzroča privatni sektor. največja izkoriščanja ljudi se vršijo v privatnem sektorju. Poglejte samo, koliko javnega denarja je šlo za sanacijo privatnega sektorja. Poglejte, kolikšen je davčni dolg.Najprej poskrbite za lasten dr.ek. prosim.
SDS_je_poden
25. 01. 2018 09.27
-4
Ravno sem razmišljal, koliko privatnikov se zjutraj ob 8h navleče tamle pri nas v lokalno beznico. Parkirišča so polna.
opazovalec_
25. 01. 2018 09.30
+3
Haha... Kdo zapravlja davkoplačevalski denar? Kdo je kriv za razcvet tajkunov, korupcijo, škandale v vladnih vrstah, čakalne vrste v zdravstvu, draga zdravila, izkoriščanje navadnih delavcev v javnem in privat sektorju? Kdo je zagonil davkoplačevalski denar za državne projekte, AC, predore, TEŠ, železnice, stožice,...
SDS_je_poden
25. 01. 2018 09.32
+3
opazovale: Politika in njeni priležniki. Menda medicinske sestre, tehniki, gasilci.... ne zapravljajo denarja a?
batom@pinkponk.com
25. 01. 2018 09.42
+1
opazovalec, ti povem, da je krivda na obeh straneh enaka. Javni sektor ima moč odločanja, privatni pa moč denarja. Ko se to dvoje spoji, dobiš to, kar pišeš. Tajkun je lahko samo privatnik. omogoči ga lahko birokracija. cene zdravil postavlja privatnik, tolerira jih birokracija. da davkoplačevalski denar odteka v privatni sektor, vzpodbuja privatni sektor s podkupovanjem birokracije. tako je to, na vsaki strani se da veliiiiiiiiko izboljšat. in na vsaki strani je 90% ljudi, ki nimajo nič s tem, ki bi radi le svoje oddelali in dobili spoštljivo plačilo za to.
opazovalec_
25. 01. 2018 12.14
+1
Kdo je ustvaril tako stanje in kdo to dopušča? Zakonodajna, izvršilna in sodna oblast... Tu je začetek in konec vseh težav...
batom@pinkponk.com
25. 01. 2018 20.28
Eh, a je oblast kriva, ker nemdo podkupuje, krade, izkoriaca? Ja ne, bucman. Lahko je samo bolj ali manj ucinkovita pri preganjanju tega. Kriv je pa zmeraj tisti ki to pocne. Saj vsi v osnovi vemo, kaj je pisteno in kaj ne. Za to pa res ne rabimo drzavne zakonodaje.