V zadnjih treh letih Slovenija izgubila 2300 kmetij

Od leta 2013 do začetka letošnjega junija je Slovenija ostala brez 2314 kmetij, kažejo začasni podatki državnega statističnega urada. Dobrih 70.000 kmetij sicer obdeluje povprečno 6,8 hektarja kmetijskih zemljišč v uporabi, gospodari s povprečno 5,6 hektarja gozda in redi povprečno šest glav velike živine.

Kljub temu, da se je število kmetijskih gospodarstev zmanjšalo, pa je površina kmetijskih zemljišč v uporabi ostala skoraj enaka kot v letu 2013. Zmanjšala se je le za 0,1 odstotka na 476.682 hektarjev.

Kmetijska gospodarstva redijo več živine kot v letu 2013, saj se je število glav velike živine od leta 2013 povečalo za 4,8 odstotka na 418.512. Povečala se je predvsem reja perutnine, koz in goveda.

Povprečno kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji trenutno obdeluje 0,10 hektarja trajnih travnikov in pašnikov več kot v letu 2013 (3,91 hektarja), 0,11 hektarja več njiv (2,51 hektarja) in enako površino trajnih nasadov kot v letu 2013 (0,38 hektarja).

Kmetijska gospodarstva v Sloveniji gospodarijo z 898.365 hektarji vseh zemljišč. Od tega je približno 53 odstotkov kmetijskih zemljišč, okoli 44 odstotkov gozda, dva odstotka kmetijskih zemljišč v zaraščanju ter neobdelanih kmetijskih zemljišč in dva odstotka nerodovitnih zemljišč.

Od 476.682 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi obsegajo največji delež trajni travniki in pašniki, in sicer 57,5 odstotka, sledijo njive s 36,8 odstotka in trajni nasadi s 5,6 odstotka.

Površina trajnih nasadov je skoraj nespremenjena, površine posameznih vrst trajnih nasadov pa so se precej spremenile. Površina oljčnikov se je glede na leto 2013 povečala za 14,7 odstotka, površina sadovnjakov za 4,6 odstotka, površina vinogradov pa se je zmanjšala za 5,6 odstotka.

Še vedno največ perutnine 

Z živinorejo se ukvarja 80 odstotkov kmetijskih gospodarstev. Povprečna kmetija, ki redi živino, se je od leta 2013 do leta 2016 povečala s 6,9 na 7,5 glave velike živine.

Najpogostejša vrsta rejenih živali je še vedno perutnina, saj jo redijo na 54 odstotkih kmetijskih gospodarstev. Govedo je druga najpogostejša vrsta živine, saj se prav tako redi na skoraj polovici kmetijskih gospodarstev (47 odstotkov). Prašiče redijo na 32 odstotkih, ovce na devetih odstotkih, konje na osmih odstotkih, koze pa na sedmih odstotkih kmetijskih gospodarstev.

Število perutnine se je od leta 2013 do leta 2016 povečalo za okoli 26 odstotkov. Za tri odstotke se je povečalo tudi število kmetijskih gospodarstev, kjer redijo perutnino. Za 12 odstotkov se je povečalo število koz, za 15 odstotkov pa se je povečalo število kmetij, kjer redijo koze.

Število goveda se je povečalo za pet odstotkov, za štiri odstotke pa se je zmanjšalo število kmetij, kjer redijo govedo.

Površina kmetijskih zemljišč v zaraščanju in neobdelanih kmetijskih zemljišč se je od leta 2013 do leta 2016 zmanjšala za tretjino, torej za 7331 hektarjev. Površina teh zemljišč se zmanjšuje že vse od leta 2010, ko je bilo zaraščenih in neobdelanih 32.659 hektarjev, v letu 2016 pa le še 15.060 hektarjev.

Statistiki kot enega od glavnih razlogov za zmanjšanje vrednosti podatka o kmetijski površini v zaraščanju izpostavljajo zmanjšanje števila kmetijskih gospodarstev, ki so glede na določen prag pridelave ustrezna za raziskovanje.

Prav kmetijska gospodarstva, ki so opustila kmetijsko dejavnost ali niso več izpolnjevala zahtevanih meril (in jih zato niso več zajeli v to raziskovanje), so imela precejšen delež zemljišč v zaraščanju. Drugi razlog bi lahko bil, da so zemljišča, ki so bila v preteklih letih v zaraščanju, medtem postala gozdna zemljišča.