Virant: Koalicija sledi tistim ukrepom, ki so nujno potrebni

Pričakovanja koalicijskih partnerjev pred današnjim vrhom so bila velika – izdelati obrise ukrepov, ki naj bi jih vlada predstavila 9. maja – od tega, kako napolniti prazno državno blagajno, do sanacije bank in zagona gospodarstva.

Poleg tega so želeli videti jasno finančno sliko, konkretne številke državnega proračuna, ukrepe, s katerimi bo vlada stabilizirala javne finance – torej kdaj in kako bo vlada zagnala nacionalni reformi program in pa program stabilnosti.

Pa tudi odgovore glede predlaganih dvigov nekaterih davkov: kaj bo z DDV, pa davkom na sladke pijače, nepremičnine in trošarinami na vino, ki že vznemirjajo opozicijo ...

Vprašanje ostaja tudi fiskalno pravilo. Rok za vnos tega pravila v ustavo se izteka. Politika se je dogovorila, da 7. maja nadaljuje izredno sejo, ko bo premierka Alenka Bratušek pokazala izračune, zaradi katerih po njeni oceni ni smiselno zapisati tega pravila v ustavo že leta 2015.

Javnost bo o dogovorjenem obvestila Bratuškova

Koalicijski partnerji so bili pred sestankom precej redkobesedni, nekaj časa si je za izjave vzel le Gregor Virant, ko je med sestankom odšel na pogajanja s sindikati javnega sektorja.

Po njegovem mnenju je na vrhu beseda tekla o zelo konkretnem programu ukrepov na področju javnih financ. Ukrepi so po njegovih pojasnilih časovno opredeljeni, o podrobnostih pa ni želel govoriti, saj se bo predsednica vlade Alenka Bratušek sama odločila, kdaj bo podrobnosti razkrila javnosti. Vendar je po njegovi oceni jasno, da koalicija sledi tistim ukrepom, ki so nujno potrebni.

"Torej uravnoteženje javnih financ, sanacija bančnega sistema, tudi pomoč prezadolženemu gospodarstvu in seveda prodaja vsaj dela državnega premoženja," je poudaril ob vnovičnem prihodu na vrh koalicije. Na katero stran se koalicija nagiba, ko gre za uvedbo novih davkov, pa ni želel razkriti.

Slabo banko zdaj podpirajo vsi

Ta hip tako ostaja eden redkih konkretnih in javno znanih ukrepov ukrep prejšnje vlade – slaba banka.

Nenadoma se celoten politični vrh, tako koalicija kot opozicija, strinja: slabo banko potrebujemo, in to čim prej. Prvi prenosi nasedlih naložb naj bi bili opravljeni že junija, obljublja premierka, ki je bila še konec lanskega leta ena od podpisnic zahteve za referendum o slabi banki.

Poleg tega slaba banka, za katero še vedno nihče ne ve, koliko bo stala, kar je priznala tudi Bratuškova, ni edini ukrep za rešitev našega bančnega sistema. A tudi vse to še zdaleč ne bo dovolj, zato zdajšnja opozicija zagovarja čimprejšnji vnos fiskalnega pravila v ustavo.

A Bratuškova pravi, da tak zapis v tem trenutku ni rešitev, pravzaprav niti ni mogoč. "Po fiskalnem pravilu, ki ga zagovarjate, bi v letošnjem letu proračunski primanjkljaj lahko znašal 561 milijonov evrov. Razhajanja je za 1,2 milijarde. In to lahko prihranimo le tako, da za 30 odstotkov zmanjšamo pokojnine, ali za 30 odstotkov zmanjšamo plače javnim uslužbencem, ali pa prepolovimo vse socialne transferje," je izračunala Bratuškova, ki trenutno ne pristaja na nič od tega.