Varčevalcem je bil na voljo le stečajni upravitelj Andrej Toš, ki je poudaril, da bodo še danes začeli z inventuro, ki naj bi bila po njegovem mnenju končana že v nekaj dneh, najpozneje pa v enem mesecu. Šele po natančni preiskavi, s katero naj bi ugotovili število oškodovanih varčevalcev in stečajno maso, pa bo jasno, koliko denarja bodo dobili. Toš po prvih pregledih sicer ocenjuje, da imajo varčevalci dobre možnosti, da dobijo povrnjen velik del svojih prihrankov.
Ker nobenega od lastnikov, ki naj bi po besedah nekaterih varčevalcev za denar v hranilnici jamčili z lastnim premoženjem, danes pred poslopjem hranilnice ni bilo, so se varčevalci odločili, da jih bodo poiskali v njihovih domovih in podjetjih.
V imenu varčevalcev je Tatjana Mohar povedala, da se bodo organizirali in skupaj nastopili z zahtevo po vrnitvi vloženega denarja. Razmišljajo tudi o kazenski ovadbi, ki pa bo mogoča šele, ko bo stečaj objavljen v Uradnem listu. Postopek za izterjavo bo po Toševih besedah potekal po zakonu, oškodovancem pa je predlagal, naj najprej prijavijo svojo terjatev pri okrožnem sodišču v Kranju.
Stečaj hranilnice, ki je bila ustanovljena leta 1991 kot hranilnica in posojilnica številnih samostojnih podjetnikov, je kranjsko okrožno sodišče na predlog Banke Slovenije razglasilo minuli petek. Premoženje hranilnice in posojilnice namreč ni zadoščalo za poplačilo vseh terjatev upnikov, pri čemer se je negativna razlika med premoženjem in obveznostmi še povečevala.
V Banki Slovenije pojasnjujejo, da Slovenska hranilnica in posojilnica kot hranilno-kreditna služba ni vključena v bančno shemo za jamstvo prihrankov, tako da za prihranke varčevalcev ne jamčijo druge banke in hranilnice. Varčevalci, ki so povsem običajni upniki ustanove, ki je šla v stečaj, bodo lahko vsaj deloma poplačani iz stečajne mase in premoženja ustanoviteljev.
Banka Slovenije je sicer leta 1999 izdala sklep, v skladu s katerim se morajo hranilno-kreditne službe najkasneje do leta 2004 prilagoditi kapitalskim merilom, ki veljajo za banke in hranilnice. Lastniki Slovenske hranilnice in posojilnice pa naj bi na nedavni skupščini odločili, da se tem predpisom ne bodo prilagodili. Na četrtkovi novinarski konferenci Banke Slovenije bo sicer namestnik guvernerja Samo Nučič predstavil zakonski status in potek usklajevanja hranilno-kreditnih družb z zakonom o bančništvu ter odgovarjal na vprašanja v zvezi z uvedenim stečajnim postopkom v primeru kranjske hranilno-kreditne službe.
Varčevalce je hranilnica privabljala predvsem z ugodnimi obrestnimi merami. Na podlagi tega se je zanjo odločila tudi solastnica podjetja Jeršin iz Kranja Marta Strugar z varčevalno vsoto 21 milijonov tolarjev, ki tako kot mnogi drugi ni vedela, da Banka Slovenija za hranilnico ne jamči več. Varčevalci so jezni tudi zato, ker je hranilnica še pred nekaj dnevi normalno poslovala in sprejemala vplačila, čeprav naj bi odgovorni že lanskega decembra vedeli, da bo šla v stečaj, njih pa o tem ni nihče obvestil.
Stečaj kranjske hranilnice in posojilnice je drugi stečaj kake bančne ustanove v Sloveniji, potem ko je leta 1996 zaradi enakega razloga v stečaj šla Komercialna banka Triglav.
