V Piranskem zalivu v 17 dneh 36 incidentov, slovenski ribiči upajo na čimprejšnjo uveljavitev razsodbe

Uradni podatki policije kažejo na precej napete razmere v Piranskem zalivu, je danes poročala oddaja 24UR. Do danes se je zgodilo že 36 incidentov, v katerih so hrvaška plovila 52 krat zaplula v vode, ki veljajo kot območje Slovenskega nadzora, torej preko črte, ki označuje tri četrtine Piranskega zaliva.

Slovenska policija sicer zagotavlja, da ne povzroča incidentov in opravlja naloge enako kot pred arbitražno razsodbo. Hrvaška stran pa na vprašanje, zakaj vztrajno pluje do sredine zaliva, ne odgovarja.

Ribiči pojasnujejo, da na območju, kjer se dogajajo incidenti, lovijo predvsem liste, hobotnice in kalamare. Ribič Zlatko Novogradec je za 24UR dejal, da si vsi skupaj želijo čimprejšnjo implementacijo razsodbe: "Zdaj smo kot sardine v konzervi in s tistim koščkom morja bomo mogoče le malo zadihali in zagotovo se bo kaka riba več znašla v mreži."

Vprašanje pa je tudi, kako bo v primeru incidentov ribiče zaščitila naša policija. Teh informacij tudi ribiči sami – nimajo.

Erjavec poziva k resni razpravi: To ni več hec

Zunanji minister Karl Erjavec je danes v Bruslju pozval k resni razpravi vlade ta teden o enostranskih dejanjih Hrvaške v Piranskem zalivu, ki so po njegovih besedah neposreden poseg v suverenost Slovenije in schengna. "To pa ni več hec," je poudaril minister, ki pričakuje, da bo Slovenija v povezavi s tem poslala pismo Evropski komisiji.

Minister je obžaloval incidente v Piranskem zalivu in opozoril, da je Hrvaška je ves čas želela, da ne bi bilo enostranskih dejanj, zdaj pa sama to počne. "Po izdaji arbitražne odločbe je bilo 52 incidentov, ki so enostranske narave, ker gre za kršitve meje, določene na podlagi arbitražne odločbe," je izpostavil.

Ob tem je opozoril na dejstvo "izjemnega pomena" – da je slovenska južna meja tudi zunanja schengenska meja, tako da ne gre več zgolj za kršitev meje med Slovenijo in Hrvaško, ampak tudi za kršitev schengenske meje in pravnega reda EU.

Erjavec meni, da bo treba ta teden v okviru vlade, s predsednikom vlade, in tudi v okviru koalicije opraviti resno razpravo o tem, kaj pomenijo ta enostranska ravnanja hrvaške strani. "Takšna enostranska dejanja so neposreden poseg v suverenost Slovenije in suverenost schengna. To pa ni več hec," je dejal.

Več kot dve tretjini Hrvatov ocenjujeta, da smo pri arbitraži Slovenci uspešneje pojasnjevali svoja stališča

Po razsodbi arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško na morju in kopnem 56 odstotkov hrvaških državljanov meni, da je sodba v prid Sloveniji, je pokazala raziskava, ki jo je v nedeljo zvečer objavila hrvaška komercialna Nova TV. Približno tretjina vprašanih meni, da bo Hrvaška na koncu sprejela razsodbo.

Raziskava agencije Ipsos, v kateri je 13. in 14. julija sodelovalo 612 anketirancev, je še pokazala, da 12 odstotkov vprašanih meni, da je bila razsodba ugodnejša za Hrvaško. Da sta obe državi dobili približno enako, je ocenilo pet odstotkov Hrvatov, da sodba ni bila ugodna ne za Hrvaško in ne za Slovenijo, je prepričanih osem odstotkov Hrvatov, medtem ko jih 19 odstotkov ne ve.

Odločitev hrvaškega sabora iz leta 2015, da bo Hrvaška izstopila iz arbitražnega postopka in ne bo sprejela odločitve sodišča, podpirata dve tretjini anketirancev. Približno četrtina hrvaških državljanov ne podpira stališča hrvaške vlade, da ne bodo sprejeli razsodbe, enajst odstotkov se jih ni moglo odločiti.

Nekaj manj kot 40 odstotkov vprašanih je menilo, da bosta Hrvaška in Slovenija dosegli novo rešitev, kljub pritiskom Evropske komisije in Nemčije, naj Hrvaška uveljavi razsodbo. Da bo Hrvaška na koncu popustila in sprejela razsodbo, pričakuje 31 odstotkov vprašanih, da ne bo popustila, pa nekaj več kot petina.

Več kot dve tretjini vprašanih je ocenilo, da je Slovenija članicam Evropske unije uspešneje pojasnjevala svoja stališča, medtem ko jih je 14 odstotkov menilo, da je bolje lobirala Hrvaška.

Hrvaški državljani so razdeljeni pri vprašanju, kdo je bolje lobiral za Hrvaško, predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović ali premier Andrej Plenković. Za predsednico je 29 odstotkov vprašanih, za premierja pa 26 odstotkov. Da sta oba lobirala enako, je menilo 16 odstotkov vprašanih, 15 odstotkov pa je tistih, ki so ocenili, da nihče ni lobiral. "Ne vem" je bil odgovor 14 odstotkov vprašanih.