Velika sobota je za vernike dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu. Na ta dan duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima bodo verniki pokadili in pokropili domove. Tradicionalno se blagoslavljajo tudi velikonočne jedi: potica, šunka, hren in jajca, ki jih bodo k blagoslovu prinesli verniki.
Eden pomembnih simbolov velike noči v Sloveniji so velikonočna jajca. Ta se tradicionalno trdo skuhajo, nato pa barvajo in krasijo. Barvila so lahko umetna ali naravna, najpogosteje se za barvanje uporablja listje rdeče čebule.
V Sloveniji je samooskrba z jajci precej visoka – leta 2017 je bila po podatkih Statističnega urada (Surs) 90-odstotna. "To pomeni, da lahko z domačo proizvodnjo jajc skoraj v celoti pokrijemo domače potrebe (potrošnjo za krmo, hrano in potrošnjo v industriji)," so zapisali na Sursu. Vsako leto izvozimo precej več jajc, kot jih uvozimo. Največ jih izvozimo na sosednjo Hrvaško, uvozimo pa jih največ iz Litve. "V 2018 smo jih izvozili za 4,4 milijona evrov, uvozili pa za 1,7 milijona evrov." Uvoz jajc je odvisen od sezone, po navadi pa jih največ uvozimo marca ali aprila. Lanskega marca smo uvozili četrtino letnega uvoza jajc.
V Sloveniji so leta 2018 rejci perutnine redili 1,9 milijona kokoši nesnic. Kokoši v Sloveniji v povprečju znesejo 1,1 milijona jajc na dan, vsak prebivalec pa je v 2017 porabil v povprečju 192 jajc.
Na Sursu so izračunali tudi, koliko stanejo sestavine za potico, ki je v velikonočnem času nepogrešljiva. Potic je sicer več vrst in recepti se lahko razlikujejo, a za izračun so vzeli osnovne sestavine za orehovo potico. Izračunali so, da smo v letu 2018 za osnovne sestavine v povprečju odšteli slabih 30 evrov. Pri tem sicer niso upoštevali, kakšna količina teh sestavin je potrebna za izdelavo ene potice.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.