V Sloveniji Marijino vnebovzetje oziroma veliki šmaren, ki je največji Marijin praznik, praznujeta katoliška in pravoslavna cerkev, prvič pa je bil 15. avgust dela prost dan leta 1992. Po cerkvah so tako pripravili mnoge slovesnosti, še posebej slavnostno pa je bilo v številnih Marijinih svetiščih, ki so med Slovenci zelo priljubljena. Ljubljanski nadškof Anton Stres je vodil praznično mašo pred baziliko Marije Pomagaj v narodnem svetišču na Brezju, njegove besede pa je poslušalo okoli 5000 vernikov.

Stres je v nagovoru izpostavil, da brez Cerkve ne bi bilo krščanske vere, saj se vera posreduje in ohranja samo v njej. "Preko nje nam dotekajo tolažba, moč in upanje, da lahko v težkih trenutkih vzdržimo in ostanemo zvesti," je dejal, a opozoril, da so v članih Cerkve navzoči tudi grehi in nepopolnosti. "Te nepopolnosti velikokrat močno čutimo in zaradi njih trpimo. Kljub temu pa Cerkev še vedno ostaja naša mati, " je izpostavil Stres in dejal, da prav tako kot imamo eno samo mater in domovino, imamo tudi samo eno Cerkev. "Vsem trem dolgujemo sinovsko ali hčerinsko ljubezen in zvestobo, pa tudi skrb in odgovornost," je izpostavil nadškof.

"Kadar se katera koli od njih znajde v težavah, od svojih otrok upravičeno pričakuje, da ji bodo ostali zvesti in ji ne bodo obrnili hrbta. To ne pomeni, da si smemo zatiskati oči in ušesa pred tistim, kar ni prav. Pomeni pa, da smo v svojih sodbah dobronamerni, pošteni, pravični in resnicoljubni, da iščemo rešitve, da za Cerkev molimo, se v njeno delovanje zavzeto vključujemo z dobrimi deli in zanjo darujemo svoje trpljenje," je še pozval Stres, ki vir moči vidi v slogi in edinosti.

Kardinal Franc Rode, ki je maševal v Novi Štifti na Dolenjskem, je v nagovoru dejal, da Cerkev v ženi, ki je rodila Mesijo, spoznava Marijo, v njej vidi svojo mater, ki varuje in vliva upanje Božjemu ljudstvu. "Zadnja medijska nevihta ne bi smela zamajati našega zaupanja v Božjo zvestobo, ne bi nas smela pahniti v malodušje in pesimizem, ne bi nam smela vzeti vere v končno zmago resnice," je poudaril Rode. Med izzivi sedanjega časa je omenil obrambo človeškega življenja od spočetja do naravne smrti, trdno zakonsko zvezo med možem in ženo kot osnovno družbeno celico in jamstvo za prihodnost naroda ter vzgojo in izobrazbo mladih.

Satan izkorišča slabosti cerkve

Tudi drugi škofje so v svojih nagovorih poudarili pomen vere in pri tem izpostavili Marijin zgled, nekateri pa so se dotaknili tudi aktualnih razmer v Cerkvi.

Novomeški škof Andrej Glavan, ki je maševal v cerkvi na Zaplazu, se je dotaknil temnih oblakov gospodarske in finančne krize, ki je po njegovem v veliki meri posledica krize moralnih vrednot. Krizo v Cerkvi na Slovenskem "zaradi znanih problemov v Mariboru in Ljubljani" pa je škof pripisal hudobnemu duhu, ki se bori proti Kristusu in njegovi Cerkvi: "Dogodkov na Slovenskem ni mogoče razumeti drugače. Satan izkorišča resnične slabosti Cerkve in njenih sinov za boj proti zmagi Božjega kraljestva – kraljestva pravičnosti, miru in ljubezni. S svojim repom hoče narediti čim večjo zmedo in ugasiti čim več idealov v človeških srcih."

Mariborski nadškof Marjan Turnšek, ki je maševal na Ptujski gori, je med drugim omenil, da Cerkev na Slovenskem "od znotraj in od zunaj pretresa marsikaj: nekateri iščejo v njej slabosti in škandale in jih seveda najdejo, drugi v njej trpijo, molijo in delajo dobro". V grešnosti svojih članov je Cerkev po njegovih besedah potrebna "kesanja, spreobračanja in evangeljskega prenavljanja, da ne bi bila v pohujšanje svetu".

V Turnišču so poslušali modre besede murskosoboškega škofa Petra Štumpfa, ki pravi, da pomanjkanje pokorščine ruši avtoriteto in uničuje red pravne države, v Cerkvi pa povzroča zmedo in pohujšanje. Po tem ko je v javnosti odmeval dogovor o umiku upokojenega nadškofa Alojza Urana v tujino, pa je Štumpf danes poudaril, da Cerkev sloni na papeževi avtoriteti, ki so jo deležni tudi škofje.

Letos brez vidnejših političnih predstavnikov

(Foto: Aljoša Kravanja)

Letos so na Brezjah pripravili tudi posebno solidarnostno akcijo in vsakemu romarju podarili plastenko vode, ki mu je med slovesnostjo tešila žejo in ga spomnila, da ponekod po svetu ljudje ne morejo tako zlahka priti do vode. Darove kristjanov, ki jih bo zbral Romarski urad na Brezjah, bodo namenili za pomoč misijonarju na Malaviju Stanku Rozmanu pri kopanju vodnjakov.

Po podatkih redarjev Turističnega društva Brezje se je na Brezje pripeljalo približno 1700 avtomobilov, kar je nekoliko več kot lani. Med zbranimi na slovesnem bogoslužju pa danes ni bilo vidnejših političnih predstavnikov.

Veliki šmaren je eden najstarejših Marijinih praznikov, njegove prve omembe segajo v obdobje pred 4. stoletjem. Papež Pij XII. pa je versko resnico o Marijinem vnebovzetju razglasil leta 1950, pojasnjujejo na Slovenski škofovski konferenci.
Marijinemu vnebovzetju so posvečene številne cerkve pri nas in po svetu, Marijini prazniki pa so med slovenskimi verniki še posebej priljubljeni. Vsako leto ob velikem šmarnu, ki je tudi dela prost dan, škofje tudi obnovijo posvetitev slovenskega naroda Mariji, kar so prvič storili leta 1992.

Maše in procesije z lučkami so po Sloveniji potekale že na predvečer praznika. Še posebej slovesno je bilo v Strunjanu, kjer letos obeležujejo 500 let, odkar se je Marija prikazala dvema čuvajema vinogradov in jima naročila, naj obnovijo njeno cerkev.