Veljati je začel zakon za uravnoteženje javnih financ, ki ga je DZ sprejel 11. maja. Zakon posega v okoli 40 drugih zakonskih ureditev, med drugim v plače in druge prejemke javnih uslužbencev, ki se bodo znižali z junijem. Vlada pa bo danes pripravila še podzakonske akte za izvedbo zakona.

Uveljavitev zakona se je sicer zamaknila, ker sta policijska sindikata vložila referendumsko pobudo o zakonu, umaknila pa sta jo v sredo po slabih dveh tednih pogajanj in sklenitvi sporazuma z vlado.

Kdaj se bodo znižale plače?

Glede na dogovor, ki ga je vlada dosegla s socialnimi partnerji, se bodo plače z junijem znižale za osem odstotkov, hkrati pa se bodo odpravila plačna nesorazmerja. Regres za letni dopust javnih uslužbencev bo letos odvisen od plačnega razreda. Najvišji regres bodo prejeli javni uslužbenci do 13. plačnega razreda, in sicer 692 evrov, najnižjega pa tisti, ki so uvrščeni od 40. plačnega razreda naprej, in sicer 100 evrov.

Spremembe tudi za starejše uslužbence. Kaj bo s plačanim prevozom? Kaj z dopustom?

Javnim uslužbencem, ki bodo na dan uveljavitve zakona izpolnjevali pogoje za starostno pokojnino, bo prenehalo delovno razmerje, razen če se z delodajalci ne bodo dogovorili za nadaljevanje delovnega razmerja. Znižali se bodo tudi stroški prevozov na delo, in sicer bo nadomestilo pripadlo zaposlenim glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra. Kilometrina bo znašala osem odstotkov cene bencina. Javni uslužbenci pa bodo odslej lahko koristili največ 35 dni letnega dopusta.

Kaj bo s pokojninami?

Pokojnine se letos ne bodo usklajevale, medtem ko se bodo pokojnine, ki se izplačujejo iz državne blagajne, znižale. Prav tako najvišja "državna" pokojnina ne bo smela znašati več kot 1450 evrov. Letni dodatek za rekreacijo bodo dobili le tisti upokojenci, ki imajo pokojnino nižjo od 622 evrov. Dodatek bo odvisen od višine pokojnine, pri čemer bo najvišji znašal 368 evrov, najnižji pa 166 evrov.

Spremembe na področju zdravstvenega varstva

Na področju zdravstvenega varstva se bodo med drugim znižali stroški zdravstvenih storitev, ki jih krije osnovno zdravstveno zavarovanje. Znižujejo se tudi nadomestila za bolniško odsotnost do 90. dne začasne zadržanosti z dela na 90 odstotkov osnove, razen za bolniško odsotnost zaradi poklicne bolezni ali poškodb pri delu in za nego družinskega člana.

Spremenjene cene vrtcev, spremembe pri starševskem nadomestilu ...

Starševsko nadomestilo bo ostalo 100-odstotno, če osnova plače znaša manj kot 763 evrov. (Foto: Thinkstock)

Starši bodo za drugega otroka v vrtcu po novem plačevali 30 odstotkov cene vrtca. Porodniško nadomestilo v prvih treh mesecih ostaja enako kot doslej, niža pa se starševsko nadomestilo, in sicer na 90 odstotkov. Starševsko nadomestilo bo sicer ostalo 100-odstotno, če osnova plače znaša manj kot 763 evrov. Starševsko nadomestilo pa v nobenem primeru ne bo smelo znašati več kot dvakratnik povprečne plače.

Se pa zato zvišuje starševski dodatek. Vendar to velja le za nove upravičence. Ti bodo po novem mesečno prejemali 251 evrov.

Pomoč ob rojstvu otroka po novem zakonu ni več univerzalna pravica, temveč je omejena s premoženjskim cenzusom. Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima vsak otrok, katerega mati ali oče imata stalno prebivališče v Sloveniji, povprečni mesečni dohodek na družinskega člana pa ne sme presegati 64 odstotkov neto povprečne plače, kar znaša približno 610 evrov na člana.

Izplačilo otroškega dodatka do 4. dohodkovnega razreda ostaja nespremenjeno. Višina dodatka v 5. in 6. dohodkovnem razredu, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 64 odstotkov povprečne neto plače, se zniža za 10 odstotkov.

Po novem zakonu ima pravico do dodatka za veliko družino eden od staršev, če imajo eden od staršev in otroci skupno prebivališče v Sloveniji in povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 64 odstotkov povprečne neto plače. Po simulacijah naj bi dodatek za veliko družino še naprej prejemalo približno 25.000 upravičencev (prej 30.000 upravičencev). Konkretno to pomeni, da bo dodatek za veliko družino še naprej dobila družina, kjer vsak od staršev zasluži približno 1500 evrov neto plače mesečno.
 

Kako bodo zakon občutili brezposelni?

Denarno nadomestilo za brezposelnost bo po novem za prve tri mesece znašalo 80 odstotkov osnove, v naslednjih devetih mesecih 60 odstotkov, nato pa v višini 50 odstotkov od osnove.

Na spletnih straneh zavoda za zaposlovanje so zapisali, da se navedene spremembe nanašajo na novo prijavljene brezposelne osebe in ne posegajo v že pridobljene pravice brezposelnih (sedanji prejemniki denarnega nadomestila med brezposelnostjo ali nadomestila zaradi bolezni) in pričakovane pravice (prijavljeni brezposelni, ki so že oddali vlogo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila ali nadomestila zaradi bolezni, o kateri pa še ni bilo odločeno). Več o tem...

Kaj so izgubili študenti, dijaki in drugi mladi?

Študentje odslej ne bodo imeli pravice do subvencionirane prehrane med 15. julijem in 15. avgustom. Ukinja pa se tudi državna subvencija za dijaško prehrano, do subvencij bodo upravičeni le še socialno ogroženi. Zakon tudi ukinja subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja. Na področju vzgoje in izobraževanja pa združuje nekatere zavode.

Spremembe DDV

Zakon predvideva zvišanje splošne stopnje DDV v letu 2014, v primeru, da bo primanjkljaj državnega proračuna znašal več kot tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Pri tem se DDV ne bi smel dvigniti za več kot tri odstotne točke.