Slovenija

Veto na dohodninski zakon

Ljubljana, 23. 04. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Državni svet je z veliko večino izglasoval odložilni veto na zakon o dohodnini, ki ga je parlament sprejel v torek.

Bodo interesne skupine v državnem svetu izposlovale maksimum - veto na zakon in ponovno odločanje v državnem zboru?
Bodo interesne skupine v državnem svetu izposlovale maksimum - veto na zakon in ponovno odločanje v državnem zboru? FOTO:

Obravnavo zakona je predlagala interesna skupina negospodarskih dejavnosti državnega sveta, ki se ni strinjala z rešitvami glede obdavčitve avtorskih pogodb, sistema olajšav za otroke ter ureditve vprašanj, ki zadevajo invalide in invalidske organizacije.

Vodja interesne skupine Anton Peršak je opozoril, da se bo z uveljavitvijo zakona položaj za nekatere kategorije zavezancev poslabšal. Nesprejemljivo se mu zdi tudi znižanje olajšave, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, s treh na dva odstotka. "Ta dva odstotka velika večina zavezancev zapolni že s plačilom prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ali članarine političnim strankam," je izračunal.

Veto na zakon pomeni, da bodo morali poslanci in poslanke o zakonu še enkrat odločati, vendar bo tokrat za njegovo potrditev potrebna absolutna večina glasov poslancev.

Državni svet v bran kulture, avtorskih pogodb in družinskih olajšav?

Državni svet je sredi marca sprejel predloge k takratnem osnutku zakona o dohodnini o še sprejemljivi davčno osnovo od dohodka iz avtorskih pogodb, predvideli so tudi sedanje olajšave in usklajevanje olajšav za otroke ter ureditev vprašanj, ki zadevajo invalide in invalidske organizacije. Vendar pa poslanci predlogov državnih svetnikov niso podprli.

Ustvarjalci na področju kulture morajo ohraniti vsaj enak položaj, kot so ga imeli do sedaj, menijo svetniki. Morebitne nepravilnosti pri izplačevanju avtorskih honorarjev pa naj zakon rešuje selektivno, tako da ne bo omejeval ustvarjalnosti. Po predlagu državnega sveta bi morala davčna osnova od dohodka iz avtorske pogodbe ohraniti sedanji sistem, in sicer da bi se v davčno osnovo od dohodka všteval vsak posamezni bruto prejemek, zmanjšan za normirane stroške v višini 40 odstotkov od bruto prejemka.

Avtorsko delo umetnikov bi morali tudi v bodoče obravnavati enakopravno, ne glede na njihov status. Posebnih olajšav pri plačilu dohodnine naj bodo torej deležni vsi, ki ustvarjajo na področju kulture, ne le samozaposleni. Pripombe imajo tudi na ureditev na področju sociale, menijo, da bi moral zakon kot vzdrževanega družinskega člana zavezanca opredeliti tudi starše oz. starejše osebe, za katere je dolžan skrbeti zavezanec.

Novi zakon o dohodnini bo nadomestil tistega iz leta 1990. Z novim zakonom, ki naj bi se začel uporabljati leta 2005, naj bi zlasti razbremenili davčne zavezance v najnižjih dohodkovnih razredih, saj bodo do višine minimalnega dohodka razbremenjeni v celoti. Najnižja stopnja dohodnine se bo znižala na 16 odstotkov, splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, pa na dva odstotka.

V obdavčitev bo zajet vsak dohodek fizične osebe, zakon pa bo uveljavil tudi razširitev davčne osnove, saj bodo po novem obdavčene tudi obresti od denarnih depozitov pri bankah, od dolžniških vrednostnih papirjev in od drugih podobnih finančnih terjatev.

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou