VIDEO: Maja živi brez odpadkov. No, skoraj. 'Takšni pujsi smo. To je ena sama grda lenoba'

Maja Nagode je navdušena "zerowasterka". Za razliko od večine kljub vsem družinskim obveznostim in službi najde voljo in čas za skrb za okolje. V enem letu so v njeni družini zmanjšali količino odpadkov za 80 odstotkov. "Jemo in živimo bolje za manj denarja." Pokukali smo v njen vsakdan.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

“Takšni pujsi smo, da to ni res. Povsem normalen se nam zdi princip kupi - odvrzi. Supermarketi so nas povsem razvadili. Onesnažujemo okolje, ker se nam ne da v trgovino vzeti vrečke. To je ena sama grda lenoba. V Ljubljani na tržnici med hojo slišim, kako trgajo tiste male vrečke, nato te visijo iz cekarjev, tako da zelenjave sploh ni videti. Še huje, če trgovec ne ponudi vrečke, ga kupec sam prosi zanjo,” nam je ob obisku dejala simpatična Logatčanka Maja Nagode, ena od tiste peščice, ki je odločno in zelo konkretno zaplavala proti toku onesnaževanja.

“Tale zabojček s stekleno embalažo smo včeraj dostavili lokalnemu kmetu. Vsak teden nam bo dostavil mleko in mlečne izdelke (jogurt, maslo, skuta ...), medtem ko bo razvažal izdelke po trgovinah,” se glasi ena od zadnjih njenih skrivnosti, ki jih je delila na zidu javne skupine Dom brez odpadkov. Slednjo sta s sestro ustvarili izključno zato, da bi tisti, ki so se in se še bodo podali na življenjsko avanturo, drug drugemu olajšali vsakdan.

Neverjetno, kako smo ljudje veseli, ko pride smetar in to nesnago odpelje. Za nas je takrat zgodba končana, živimo dalje, daleč stran od lastnih smeti in tudi zavedanja, da v resnici sami sebi pljuvamo v skledo, zastrupljamo svoje otroke in vse, ki pridejo za njimi.
Maja Nagode

Ponosna "zerowasterka"

Maja nam je zaupala, da se je sicer vse skupaj začelo pred petimi leti, ko je v družino prišel prvi od dveh otrok. “Vse skupaj se je začelo, ko se je rodil naš Izak. Takrat sem začela razmišljati, kaj jemo, kaj nosimo, začeli smo uporabljati naravna čistila,” pripoveduje. Kmalu jo je začela motiti hrana v supermarketih, saj ni vedela, od kod izvira in čemu mora biti na primer v enih samih piškotih 15 sestavin. “Sama jih za takšne piškote uporabim le pet,” pojasnjuje svoje začudenje.

Svoje zavedanje je stopnjevala, nato pa pred dobrim letom odkrila Američanko francoskega porekla Beo Johnson, ki je začetnica pobude Zero Waste Home. “Bolj, kot sem preučevala, kaj se dogaja, bolj sem bila prepričana, da moram nekaj narediti, da moram biti vzor svojim otrokom. Dom brez odpadkov? Slišati je bilo fantastično.” In postala je prava “zerowasterka”.

Maja Nagode

Maja pravi, da je lahko, le začeti moraš. (Foto: Blaž Garbajs)

Kako to poteka?

Zero Waste Home ima pet načel. Prvo predstavlja beseda odkloni. Kot pravi Maja, vsak dan domov nosimo reklamne majčke, pulije, v trgovinah dobim magnetke, vrečke in ostalo, čeprav tega res ne potrebujemo. “Šele ko te nekdo opomni, postaneš pozoren,”meni in dodaja, da bi lahko enostavno odklonili te stvari.

Naslednje načelo je zmanjšuj. “V bistvu je precej enostavno. Gre za uporabo vrečk iz blaga, steklenih kozarcev, trajnejših stvari, ki so dlje časa obstojne in okolju prijazne,” pravi. K temu pritiče že naslednje načelo - ponovno uporabi. Sledita pa še recikliraj in kompostiraj. Prav slednjega se v njeni družini še posebej vestno držijo. “Imamo več kompostnikov na vrtu in seveda odvoz bioloških odpadkov. Moram povedati, da smo zelo pazljivi, kam dajemo stvari. Denimo banane vržemo v kanto za biološke odpadke. Zakaj ne na kompost? Ker med transportom banane špricajo proti zajedalcem in podobno. Če doma obdeluješ vrt, teh snovi ne moreš imeti na vrtu. Potrebna je selekcija,” pojasnjuje.

Rezultat? Po enem letu 80 odstotkov manj odpadkov

Upoštevanje naštetih načel prinaša velike rezultate, pravi. “Če upoštevamo ta načela, lahko zelo zmanjšamo količino odpadkov. Pri nas smo zmanjšali za 80 odstotkov,” po enem letu tega načina življenja opaža naša sogovornica. Hkrati se nam potoži: “Več ne moremo, ker bi potrebovali zero waste trgovino.”

“Glavni problem je, da moram skakati od lokacije do lokacije. Če bi bilo to vse na enem mestu, bi res prihranila na času,” pojasnjuje. “Sem pa v našem kraju in okolici našla veliko trgovin, kjer lahko kupujem na ta način. Sprva nisem verjela, da je mogoče kupiti stvari brez embalaže.”

Rada imam kmete na tržnici, ki skupaj s svojimi otroki pripeljejo prodajat svoje pridelke. Tako točno vem kam gre moj denar - v prihodnost teh otrok in v prihodnost mojih otrok, saj je samooskrba ključna za naše preživetje.
Maja Nagode

Kam se najraje odpravi?

Na naše vprašanje je najprej postregla z odgovorom, da mora najprej pomisliti, kaj potrebuje. “Za zero waste nakupovanje je potrebno pisanje jedilnikov. Na podlagi tega pripravimo embalažo. Če grem kupit riž, si pripravim velik steklen kozarec, ki mi ga trgovka na blagajni stehta. Preden grem od doma, si vsak dan pripravim lonček za kavo, za primer, če si bom pač zaželela kave. Bolje to, kot da ustvarjam nove smeti z uporabo papirnatih kozarčkov, ki jih ljudje v enormnih količinah odvržemo. S sabo vzamem tudi manjšo posodico, če grem slučajno v pekarno. Vedno pa vzamem s sabo še stekleničko z vodo. Tako da na poti ne ustvarim nobenih odpadkov. Ljudje se pa zelo radi ustavijo na kakšni črpalki, vzamejo kako vodo v plastenki, sendvič ali kaj drugega,” je nazorna.

Ekološka trgovina

Kot nadaljuje, najraje v cekar naloži svoje steklene kozarce in posodice in se odpravi na lokalno tržnico v Logatcu. "Tam je sveža, lokalna hrana, veliko razumevanje za moj način nakupovanja. Kmetje radi vidijo, da pridem s svojo embalažo,” pravi. V Logatcu gre tudi kupit živila v ribarnico, mesnico, pekarno in na mlekomat. “Moja najljubša trgovina je v Planini ob Planinskem polju, kjer si napolnim vreče s testenininami,” pravi.

Med priljubljenimi je tudi trgovina Ekošara na Vrhniki, kjer se dobi marsikaj dobrega, v naši družbi pa nam je pokazala, kako si tam iz žit zmelje moko. “Kot vidiš, sem spletla celo mrežo iz teh trgovin, da lahko sledim mojemu cilju,” mi je dejala.

“Sem se pa tudi z lokalnimi dobavitelji dogovorila, da mi marsikaj pripeljejo na dom. Na primer kruh mi pripeljejo v torek in petek. Jajca mi tudi pripelje en kmet. Na klopci pred hišo mu pustim škatle in on jih napolni. Enako bo zdaj s kmetom, ki ima skuto.”

SEZNAM TRGOVIN, kjer je možno nakupovati določene izdelke brez embalaže — prineseš svojo ali pa je ta vračljiva.

Bombardirani smo z reklamami, češ da potrebujemo ne vem koliko vrst čistil. Sodo bikarbono, marsejsko milo, citronsko kislino, alkoholni kis, in to je že skoraj to. S tem lahko očistimo vse. To so naravne zadeve in ni potrebe, da bi to kupovali.
Maja Nagode

Srčne prodajalke, človeški odnosi

“Jaz sem na te manjše trgovine zelo navezana, ker so prodajalke tako žive in srčne, da mi vedno znova polepšajo nakupovanje. Rada imam kmete na tržnici, ki skupaj s svojimi otroki pripeljejo prodajat svoje pridelke. Tako točno vem, kam gre moj denar - v prihodnost teh otrok in v prihodnost mojih otrok, saj je samooskrba ključna za naše preživetje. Niso samo odpadki tisti, ki kradejo našim otrokom lepšo prihodnost, tu so še konvencionalna in integrirana pridelava živil, ki ubija rodovitno prst, potem so tu predolge živilske verige, ki kvarijo kvaliteto živil itd. Pri živilih se ponavadi pozabi na transport, ki je velik onesnaževalec. Če pride jabolko iz Španije, je šlo v zrak veliko plinov, če je iz Slovenije, pa čisto malo. Torej lokalno in ekološko je tudi pomembno, če želimo zmanjšati naš odtis na okolje,” pravi.

Velik problem pa so oblačila. “Treba je podpreti trg z rabljenimi oblačili. Ljudje sploh ne poznajo tega. Ni res, da gre za znucana in zmlahana oblačila, najdejo se zelo dobri kosi.”

Ljudje ne znajo brati sestavin. Ko pa to enkrat znaš, te mine. Kupuješ sestavine in ne končni proizvod. Če spečem piškote iz petih sestavin, na embalaži iz trgovine pa piše 15 sestavin. Enostavno te mine, da bi sploh hodil v takšne trgovine.
Maja Nagode

Kaj pa stroški?

“Mi smo se številnim izdelkom odpovedali. Od čipsov, piškotov, vsej v naprej pripravljeni hrani. Mi kupujemo sestavine. Ta živila so dražja, a količinsko kupimo manj, in nas zato po moji oceni pride ceneje. Zero waste način tako torej pomeni, da jemo boljšo hrano za manj denarja,” odgovarja na naše vprašanje. Tudi če bi bilo dražje, bi kupovala te stvari, pravi. “To je investicija v prihodnost, v zdravje mojih otrok, moje zdravje, in se splača. Mi jemo boljšo hrano.”

Če na eni strani izgubi čas, ker se mora voziti od ene trgovine do druge, pa ga s tem načinom tudi prihrani. “V klasični trgovini je ogromno ponudbe, že pred makaroni lahko stojiš par minut. Jaz te izbire nimam, testenine si nasujem v svoj vrečko in grem.”

Problem je okolica, ki ne razume

Problem pri zero waste načinu življenja je, da je okolica tista, ki tega ne razume. “Tudi če se ti trudiš, še vedno je treba drugim pojasniti, da ni narobe, če pridejo na obisk praznih rok. Slovenci imamo to navado, da moramo nekaj prinesti, ko pridemo na obisk. A pri nas smo eni redkih, ki smo veseli, če pridejo praznih rok. Imeli smo ogromno stvari doma, ki jih nismo imeli kam dati. To so nepotrebni odpadki.”

Kot še pravi, se morda včasih nekaterim zdi, da so otroci za kaj prikrajšani. A ni povsem tako. “Včasih se pregrešimo, predvsem otroka. Sicer pa sta se oba na to navadila in marsikdaj že naju kaj podučita, ali pa svoje sovrstnike,” pojasnjuje.

Zadovoljstvo brez primere

“Jaz sem zelo vesela, da sem našla kmeta, ki je pripravljen v mojo embalažo dati skuto, jogurte in maslo. To je bil zame velik dosežek, da sem v naši okolici našla takega kmeta. Te stvari me spravijo v zelo dobro voljo. V trgovini in na tržnici so ljudje navdušeni. Če imaš cilj, je veliko možnosti, le oči moraš odpreti in se organizirati. Res je mogoče zmanjšati količino odpadkov.”

Ni treba it na nož, počasi to gradite. Na začetku zavrnite vrečko ali zavijalni papir, v trgovino prinesite svojo embalažo. Kupite vodo ali pivo v povratnih steklenicah.
Maja Nagode

Kje lahko začnete?

Facebook skupina Dom brez odpadkov

Maja svetuje, da začnemo z majhnimi stvarmi. “Na Facebooku imava s sestro stran Dom brez odpadkov, kjer člani pač po svojih močeh delijo nasvete,” sporoča. “Za začetek lahko nato v okolici pogledate, raziščete, kje se lahko dobijo živila brez embalaže. Marsikaj se najde. In zelo dober občutek je, ko to prineseš domov in ti ni treba napolniti smetnjaka.” Priporoča tudi branje knjige Dom brez odpadkov prej omenjene avtorice Bee Johnson. “Važen je pač cilj, da zmanjšujemo količino odpadkov. Lahko je na kratek ali dolgi rok, a važno je da je v glavah, da se pri vsaki stvari vprašamo, če lahko kaj naredimo.”

Še 5 hitrih nasvetov

1. Najprej v svoji okolici opazujte, katera živila so na voljo brez embalaže. Priporočam obisk lokalnih tržnic, manjših trgovin ali kmetov.

2. Pripravite si tekstilne vrečke za kupovanje sadja in zelenjave, kruha, žitaric, testenin... ter razne posodice in steklenice.

3. Vedno ko greste od doma ali na pot, vzemite s seboj flaško s pijačo, lonček za kavo in posodico za malico.

4. Vedno zavrnite vrečke ali zavijalni papir v trgovinah, prinesite jo s seboj.

5. Pišite jedilnike in hrano kupujte po potrebi. S tem se boste izognili zavržkom hrane.

 

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo: