Včeraj je presenetila objava na uradnih spletnih kanalih kurdske milice YPG, da je v boju zoper skrajneže samooklicane Islamske države (IS) padel slovenski državljan Martin Gruden. Njegovo kurdsko vojaško ime je bilo Rodi Cekdar.
Umrl je 27. julija med ofenzivo na sirsko mesto Mandibž, ki je v rokah skrajnežev. Kurdi se že vse od maja trudijo osvoboditi mesto, saj gre za strateško pomembno točko, ki leži ob meji s Turčijo oz. med turško mejo in Rako, ki je samooklicana prestolnica IS. V mestu so ujeti številni civilisti, človekoljubne organizacije pa opozarjajo na njihovo negotovo usodo.
Kdo je Gruden?
Včeraj je bila mati Martina Grudna še vedno v šoku ob novici, da je njen sin mrtev. So v globoki žalosti.
Naj dodamo, da je kurdska YPG, ki je zaveznica Zahoda v boju zoper islamske skrajneže, na svoji uradni spletni strani družini "pogumnega borca" izrazila sožalje. Zapisali so tudi, da "sta imela oba ubita borca revolucionaren in borben duh, na prvo bojno linijo pa sta se podala brez obotavljanja".
Tisti, ki so ga poznali v Sloveniji, so prav tako šokirani, saj niso niti vedeli, da je šel v Sirijo. Opisujejo ga kot mirnega in vljudnega človeka.
Za 24UR je spregovorila Kurdinja, ki je 33-letnika spoznala v kurdski akademiji v Siriji. Opisala ga je kot zadržanega, a zelo prijaznega fanta. Njegova družina ni mogla razumeti, zakaj se je odločil za to pot, ampak da je sam pogumno vztrajal.
Vodja konzularne službe: Kaj bo s truplom Slovenca, ubitega v Siriji, ni jasno
Kaj bo s truplom Slovenca, ki je bil pred dnevi ubit v vojnem spopadu v Siriji, še ni jasno. O tem se bo odločala družina, ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) pa ji pri tem nudi vso podporo. Zaenkrat je sicer podatkov o razpoložljivih možnostih zelo malo, je povedal vodja konzularne službe na MZZ Andrej Šter. "Danes smo opravili pogovor z nekaterimi od članov družine. Smrt jih je močno prizadela in v globoki žalosti trenutno še ne želijo kontaktirati z javnostjo," je povedal vodja konzularne službe.
Na MZZ pa trenutno s soglasjem in po odločitvi svojcev opravljajo vse potrebno, da bi pridobili dodatne informacije o okoliščinah smrti ter o možnostih za prevoz posmrtnih ostankov v Slovenijo oziroma pogreb pokojnega v Siriji, je povedal Šter.
Pri tem sodelujejo z vsemi, ki bi lahko dali koristne in uporabne informacije. "Pri tej akciji je v aktivnosti slovenska diplomacija, pa tudi diplomatska predstavništva drugih držav. Vzpostavili smo tudi neposreden kontakt z organizacijo kurdske samouprave," je pojasnil Šter. Urejajo tudi vse potrebno, da bodo lahko matični organi v Sloveniji opravili vpis smrti v matični register.
"Zaenkrat je zelo malo konkretnih podatkov, kakšne so razmere in kakšne so sploh lahko odločitve družinskih članov," je dejal Šter. Problematično je tudi dejstvo, da Slovenija in Sirija nimata vzpostavljenih diplomatskih odnosov. "Naše veleposlaništvo v Turčiji je najbližje, ni pa pooblaščeno za pokrivanje te države," je povedal vodja konzularne službe.
Sirija je okolje, kjer je infrastruktura, vključno z delovanjem upravnih organov, v takšnem stanju, da se je težko zanesti na postopke, je še dodal. Gre tudi za državo, v kateri "resno in dejansko potekajo vojaški spopadi". Zaenkrat so vse možnosti še povsem odprte, odločitve pa so v rokah družine, je še poudaril Šter.
Kaj moramo vedeti o YPG?
Mati je za sina dejala, da se je boril na pravi strani, so poročali v 24UR ZVEČER. S tem se strinja tudi strokovnjak za varnost in nekdanji direktor Sove Damir Črnčec. "Organizacija, za katero se je boril, se zavzema za pravi cilj," je za 24UR ZVEČER poudaril Črčec. Dodaja, da je ZDA in Evropa v kurdski YPG prepoznala in potrdila svojega zaveznika v boju zoper IS. Le v Turčiji, ki YPG povezuje s kurdsko delavsko stranko PKK, omenjeno organizacijo obravnavajo kot teroristično skupino.
V Sloveniji, EU in ZDA kurdska YPG ni na seznamu terorističnih organizacij, temveč - kot že rečeno - na seznamu zaveznic, ki so pomemben člen v boju zoper IS. V Siriji so prav kurdski borci tisti, ki so najbolj produktivni v bojih zoper skrajneže, ki sejejo smrt tudi v Evropi. Na prvem mestu so jim civilisti, ne glede na versko in drugo pripadnost: prav v teh dneh so iz ujetništva skrajnežev v mestu, v katerem je umrl tudi Gruden, rešili okoli 3000 civilistov, med katerimi je bilo ogromno žensk in otrok.
Ideologija kurdske YPG je jasna: vsi smo enakopravni - ne glede na spol, vero, narodnost ... Imajo vojaške enote, ki so sestavljene iz žensk. Slednje veljajo za pogumne borke, ki so odigrale pomembno vlogo tudi v bojih za Kobane. Borijo se tudi v prvih bojnih vrstah, pa tudi v drugi bojni liniji, ko med spopadi varujejo civiliste in jim omogočajo varen beg z območja.
Sicer pa je bil Črnčec tudi sam presenečen, ko je slišal, da se v vrstah YPG borijo tudi slovenski državljani. Ali jih je tam še več? Morda Gruden ni osamljen primer?
Vemo, da so se nekateri slovenski državljani borili ali morda še vedno borijo na strani islamskih skrajnežev, ki so bili rekrutirani za boje.
Kako pa se odločiš, da se priključiš YPG? Črnčec pravi, da so tujci v vrstah kurdske YPG večinoma avanturisti.
Ob pregledu nekaterih posnetkov tujih borcev v vrstah kurdske YPG, pa je moč zaslediti, da gre tudi za močna ideološka prepričanja: da je treba ljudem pomagati, da je treba poraziti Islamsko državo in omejiti njihovo širjenje, da je YPG edina, ki je do sedaj pokazala uspehe v boju zoper IS ...
Kaj je gnalo Grudna, da se priključi Kurdom v boju zoper teroriste, pa še ni jasno.
Kaj pravi policija?
Na policiji ne razpolagajo s podatki o tem, koliko slovenskih državljanov se prostovoljno bojuje na različnih kriznih žariščih v svetu. Vse operativne podatke, ki se nanašajo na tovrstni pojav, pa temeljito preveri.
Vodja sektorja za odnose z javnostmi policije Vesna Drole je sporočila, da zaradi varstva osebnih podatkov konkretnega primera ne morejo komentirati. Trenutno preiskovalci preverjajo navedbe, ki so jih objavili mediji, vendar pa o vsebini iz operativno-taktičnih razlogov in razlogov varstva osebnih podatkov ter pietete do umrlih ne morejo govoriti.
