Slovenija

VIDEO: Pomerjanje oblačil prek telefona, zaslužek z gledanjem oglasov in rešitev za male zasvojence z igrami – ideje, ki so že na 'ljubljanski izstrelitveni ploščadi'

Ljubljana, 28. 05. 2015 09.39 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 12 min
Avtor
Blaž Garbajs
Komentarji
34

"Garamo vsako minuto, tudi do 16 ur na dan, a vzdušje je še vedno fantastično," pravijo člani osmih ekip, ki smo jih obiskali v edinstvenem zasebnem pospeševalniku ABC. Preverite rešitve, ki so, kot pravijo sami, na pragu 'izstrelitve' na svetovni trg.

Pomerjanje oblačil na telefonu, zaslužek s spremljanjem oglasov in aplikacija, ki otroke spodbuja k igri v parku – gre za nekatere od izjemnih pogruntavščin, ki so tik pred izstrelitvijo na svetovne trge. Govorimo pravzaprav o ekipah startupov, ki v prostorih novega pospeševalnika ABC, ki se nahaja v ljubljanskem BTC, pilijo svoje inovativne rešitve, se povezujejo z našimi in tujimi podjetji in si kujejo pot v svetlo prihodnost. Včasih garajo tudi po 16 ur na dan, a želja po uspehu ima neverjetno moč. Njihov cilj je, da se v skupno pičlih šestih mesecih uveljavijo na svetovnem trgu. Gre za napredek, za katerega bi sicer najverjetneje potrebovali več let. Zanimalo nas je, kaj počnejo in kakšen je pravi recept za tako hitro napredovanje, zato smo potrkali na njihova vrata.

Dejan Roljić, vodja pospeševalnika ABC
Dejan Roljić, vodja pospeševalnika ABC FOTO: Blaž Garbajs

Na samem vhodu v prostore pospeševalnika so nas na fotografijah na steni pričakali nasmejani mladi in nekoliko manj mladi obrazi, na eni strani mentorji, na drugi strani člani startupov. Osrednji člen ekipe pospeševalnika Dejan Roljić nam je nemudoma pojasnil, da so ravnokar vstopili v tretji in tudi zadnji mesec prvega programa, v katerem pomagajo osmim ekipam. Do zdaj je že gotovo vsem jasno, da so med nami odlični inovatorji, ki pa ne znajo ustvariti zgodbe in zadeve prodati. "Pomagamo v večih segmentih, bodisi pri razvoju ideje, ki jo imajo, bodisi pri iskanju investitorjev, pomagamo pa tudi tako, da lahko testirajo svoje produkte, jih skupaj globalno razširimo oziroma jim nudimo mentorsko mrežo in dostop do vseh večjih podjetij, s katerimi lahko delajo," je dejal in dodal, da jim k uspehu znatno pomaga možnost testiranja inovacij v poslovnem okolju BTC City, prav tako uporaba 'inovacijskega centra' IBM. Česa takega drugi pospeševalniki v regiji bojda ne omogočajo, zato verjame, da Slovenija postaja prepoznavna tudi kot inovacijsko stičiše.

Za kakšne pogruntavščine pravzaprav gre?

Styliff
Styliff FOTO:

Med izbranimni ekipami so našo pozornost najprej pritegnili člani startupa Styliff. Kolikokrat ste si v neki spletni trgovini ogledovali kos oblačila, a ga niste kupili, ker ga niste mogli pomeriti? "Zato smo mi ustvarili aplikacijo, ki omogoča virtualno oblačenje," nam je pojasnil Grega Trobec. Kot smo se prepričali na lastne oči, je zadeva zelo enostavna. S telefonom te mora nekdo fotografirati s sprednje in zadnje strani, nato v aplikacijo vpišeš višino in težo, ta pa po posebnih izračunih ustvari virtualni avatar. Virtualni modeli telesa so več kot 97-odstotno natančni, pravijo. Aplikacija upošteva mere oblačil, ki jih posredujejo trgovci, zato lahko brez napora hitro vidimo, kako se našemu telesu prilega določen kos. Genialno, kajne?

ABC pospeševalnik - 5
ABC pospeševalnik - 5 FOTO: Blaž Garbajs

"A Styliff ni samo ideja, je resničnost, ki se že odvija in tudi prihodnost modne industrije. Pridružuje se nam že nekaj deset svetovno prepoznavnih znamk," nam je pojasnila modna poznavalka in podjetnica Eva Ana Kazič, ki sodeluje v omenjeni ekipi. Poudarila pa je še eno funkcijo, ki jo njihova aplikacija omogoča. Deluje namreč kot socialno omrežje. Podobo lahko deliš s svojimi prijatelji in jih povprašaš za mnenje. Zelo prav pride tudi funkcija oblačenja in pomerjanja oblačil na podobah prijateljev in znancev. Prepričani so, da je to prihodnost spletnega nakupovanja oblačil, in ne pri tem jim gotovo ne gre nasprotovati.

Trenutno je Styliff še v fazi testiranja, za operacijski sistem iOS pa je na voljo beta verzija. Sicer se ekipa sodelujočih strokovnjakov zadnje mesece tudi ob pomoči pospeševalnika vztrajno širi, prav tako njihova partnerstva širom sveta, pravijo.

Igra za pametne telefone in tablice, ki nas žene v naravo

Zelo zanimivo idejo uspešno razvija tudi ekipa Moveo. Dejstvo je, da današnji otroci veliko časa preživijo pred televizijo, računalnikom, za telefoni in tablicami. Tehnologija jih enostavno tako zelo navdušuje, da ure igranja kar tečejo mimo, pri tem pa zanemarjajo potrebo po fizični aktivnosti in svežem zraku. "Danes otroku ne moreš vzeti telefona ali televizije. Ampak zakaj bi se upirali trendu, če lahko tehnologijo uporabimo tudi za nekaj koristnega. V bistvu želimo otroke pripeljati ven, na svež zrak, saj jim bo to koristilo," nam je pojasnila članica ekipe Nasti Šušnjara.

ABC pospeševalnik - 7
ABC pospeševalnik - 7 FOTO: Blaž Garbajs

"Mi v nekem parku na svežem zraku postavimo virtualno igrišče. V zemljo zakopljemo ali kako drugače skrijemo tako imenovane pametne senzorje, ki zaznavajo gibanje. Ti so povezani z aplikacijo, ki otroka vodi z določenimi nalogami, tako miselnimi kot tudi fizičnimi, čez ta navidezni poligon," nam je pojasnila. Kot smo izvedeli, ima otrok nato v igri različne naloge, od tega, da mora teči od ene do druge točke, do poskakovanja, reševanja enačb, učenja novih besed in tako dalje. Z opravljenimi nalogami pridobi točke, s katerimi lahko opremi svoj virtualni lik z novo opremo. "Otrok bi šel s starši v park, nakar bi ga avatar vodil skozi različne naloge. Avatarček bi na primer skočil in pobral jabolko, otrok pa bi moral storiti enako. Ker vemo, da imajo otroci veliko domišljije, to zanje ne bi bil problem. Nabirali bi hruške in tako dalje. Avatar ga spodbuja k reševanju miselnih nalog in hkrati k telesni aktivnosti," pojasnjuje.

Šušnjara še pravi, da so sicer v trimesečni program prišli z nerazdelanim produktom, ki ni bil ustrezen za trg. Ob pomoči izkušejših mentorjev so precej stvari spremenili, a ohranili osnovno idejo. "Kar precej stvari smo že testirali in moramo reči, da so otroci zelo navdušeni," je prepričana v nadaljnji uspeh.

'Ponudniki vode z vami komunicirajo enako, kot pred 20 leti. To ni prav'

Ekipa Symvaro prihaja iz Avstrije in razvija aplikacije za tako imenovana pametna mesta. "V mnogih primerih meščani niso povezani s svojim mestom. Želimo vas integrirati v vaše mesto. To počnemo na področju komunalnih voda in ravnanja z odpadki," nam je pojasnil njihov predstavnik Philip Kozeny. Pravi, da ponudniki vode z nami komunicirajo enako, kot pred dvajsetimi leti. Enostavno pošljejo položnico in to je vse. "To ni prav, zato smo ustvarili pripomoček, ki bo v pomoč tako njim kot tudi vam. Z njim lahko spremljate porabo in ste povsem na tekočem s tem, koliko vode porabite in kje bi lahko prihranili," pojasnjuje delovanje njihove aplikacije. Prav tako lahko znotraj nje svoje gospodinjstvo primerjamo s podobnim gospodinjstvom v bližini. "Tako lahko dobite občutek, kako potrošni ste pravzaprav," pravi. Tudi njim je bil pospeševalnik v teh dveh mesecih v izjemno pomoč, s pomočjo povezav, ki jih nudi, pa so v Avstriji prišli že do zavidljivih več kot 300 strank. "Primorani smo razmišljati, kako globalno razširiti posel," je pojasnil.

Kaj pravite na to, da bi lahko zaslužili z gledanjem oglasov?

Pri sosednji mizi smo spoznali Miha Mulca – mladeniča, ki se je lotil problematike podajanja nadležnih oglasov. "Ljudje jih nekako na splošno ne marajo, posledično pa so manj efektivni. To rešujemo tako, da jih ne vsiljujemo, pač pa skozi aplikacijo z obvestilom obvestimo uporabnika, da so določeni oglasi na voljo. Vprašamo, če si jih želijo ogledati. Oglasi so tako poslani samo pravi osebi, ob pravem času in na pravi lokaciji," nam je pojasnil delovanje aplikacije Venxly. A pri tem se niso ustavili. Šli so celo tako daleč, da za oglede oglasov plačujejo, in sicer 10 centov za vsak posamičen ogled.

ABC pospeševalnik
ABC pospeševalnik FOTO:

Ideja je nastala, ko je čakal prijatelja, ki je zamujal na kavo. "Ko sem brskal po telefonu, sem začel razmišljati, kako bi lahko dobival oglase, ki so mi zanimivi, na telefon. Dojel sem, da če bom že dobil nek oglas na telefon, ki je zelo osebna naprava, hočem biti za to plačan, prav tako pa hočem, da je ta oglas meni osebno relevanten, se pravi, da bi dobil na primer popust za kavo v lokalu, kjer sem sedel. Eno leto sem premleval. Ko ti po enem letu ideja še vedno ne gre iz glave, je čas da štartaš," je pojasnil.

Ob vstopu v pospeševalnik so bili sicer že na trgu, a bodo dobre povezave izkoristili predvsem za prodor na ameriški trg.

Spletno orodje za učinkovitejšo prodajo

"Zakaj bi šla petina živil v velikih trgovinah v nič?" so se spraševali člani skupine Smart Futuristic, nato pa odgovorili na vprašanje z razvojem svojega spletnega orodja za učinkovitejšo prodajo Wellioo. To trgovinam pomaga, da hitreje prodajo zalogo, ki bi sicer v primeru, da ne bi bilo kupcev, postala dodaten strošek. Govorimo predvsem o živilih, ki imajo določene roke uporabe.

Napis nad vhodom v prostore pospeševalnika ABC
Napis nad vhodom v prostore pospeševalnika ABC FOTO: Blaž Garbajs

Če si predstavljamo, da ima neko podjetje na zalogi tono jabolk, ki bodo verjetno začela gniti še preden jih uspejo prodati, to zanje pomeni izgubo. Po posebnem algoritmu se spletno orodje poveže z že obstoječim sistemom za upravljanje s skladišči, nato ta jabolka na spletu ponudi potencialnim odjemalcem po bolj ugodni ceni. "V spletnem orodju imamo najprej izpostavljene vroče ponudbe, nato so razvrščena vsa živila, pri čemer je možna souporaba filtrov. Kupcem so na voljo podatki o tem, za kakšno živilo gre, kakšen je izvor in kvaliteta in kolikšna je minimalna količina, ki jo lahko kupimo. Tukaj je predvsem ključen čas, zato kupec ob vsem tem izve tudi, kakšen je rok uporabe," pojasnjuje vodja ekipe Dalibor Matijević. Imetnik jabolk tako odproda svojo zalogo, končni odjemalec pa privarčuje. "Lahko bi rekli, da gre za nekakšno borzo za živila," pravi.

Ob tem pojasnjuje, da je slovenski trg testni, nato ciljajo na trge severne Evrope. Tudi njim je pospeševalnik veliko pomagal. "Dva meseca je od takrat, naredili smo ogromno. Delamo od osmih zjutraj do poznih večernih ur, do konca meseca pa želimo že narediti nek prihodek, kar je enkratno za startup, ki je v začetni fazi," pravijo. Konkurence se ne bojijo, saj da se njihova rešitev razlikuje predvsem v tem, da je bolj dodelana, tehnološko in informacijsko bolj napredna in tudi cenejša.

Aplikacija za hotelirje

V družino pospeševalnika ABC so konec marca sprejeli tudi mlade, ki so se lotili težav hotelirjev. Kot so nam pojasnili, z aplikacijo Facility spreminjajo način komunikacije zaposlenih v različnih panogah, trenutno pa so osredotočeni na hotele. "Telefonske klice, elektronska sporočila in pogovore nadomeščamo s preprosto aplikacijo, ki prihrani čas, omogoča večjo kakovost storitve in boljšo kontrolo nad delom," nam je pojasnil Luka Berger.

ABC pospeševalnik - 8
ABC pospeševalnik - 8 FOTO: Blaž Garbajs

Za primer smo vzeli delo sobarice v nekem hotelu. Potrjevanje sobe poteka mnogo hitreje in bolj enostavno, kot je nekdaj. V aplikaciji na seznamu sob enostavno pritisne na tisto, ki jo je pospravila. Na enak način se beležijo vsa ostala hotelska opravila, kot je odnašanje prtljage, hišniška opravila in ostalo.

Nad samim pospeševalnikom so navdušeni. "Veliko je ’coachinga’, dobrih poslovnih povezav, usmerjenega razvoja. Mi smo v pičlih dveh mesecih tukaj doživeli velik porast," pravi. V Sloveniji imajo že kar nekaj strank in 10 implementacij. Kot pravijo, že sodelujejo z verigo Bernardin, kjer so bojda s storitvijo zadovoljni. "Trenutno razvijamo tudi druge panoge, kot so na primer upravljanje stanovanjskih objektov, skrb za starejše in podobno," še dodaja Berger.

Aplikacija, ki opozarja da smo v bližini trgovine, v kateri imajo produkt, ki nas zanima

Shoppii je še ena od rešitev, ki jo je stroga komisija izbrala za zelo potencialno. Gre za mobilno aplikacijo, ki je nekakšen nakupovalni asistent. "Uporabnik določi kategorije, ki ga zanimajo. Ko je v bližini ponudnik teh storitev ali pa pač trgovec, ki ponuja iskane stvari, ga aplikacija na to opozori. Dobi obvestilo, na katerem je na primer še časovno omejen popust do 90 odstotkov. To pomeni, če na primer pridejo v roku ene ure v trgovino, dobijo zelo velik popust," nam je delovanje predstavil Miha Travnik. Za trgovce je zadeva zanimiva, ker imajo s tem moč, da privabijo v trgovino ljudi, ki so v njihovi bližini.

Platforma za pomoč turizmu

O platformi TravelStarter je bilo doslej že kar nekaj govora. Gre za globalno platformo za množično financiranje za majhne in velike ideje v turizmu. "Opazili smo, da se je način potovanja spremenil, ljudje iščejo lokalnost in pristnost. A majhnim inovativnim ponudnikom pogosto zmanjka financ in marketinški vir. Tu nastopimo mi," nam je pojasnila Anuška Cerovšek Beltram.

Pospeševalnik je tisto, kar so potrebovali, pravi. "Namen pospeševalnika je, da v treh mesecih narediš, kar bi sicer v enem letu. Vstopila sva dva, zdaj nas je že pet," pravi. V teku je več projektov, a trenutno je najbolj aktualen projekt iz Nepala. "Pri nas lahko podprete obnovo vasi, ki je bila podrta v potresu," je pojasnila.

Anuška Cerovšek Beltram, TravelStarter
Anuška Cerovšek Beltram, TravelStarter FOTO: Blaž Garbajs

Ob tem je omenila tudi zgodbo Dana iz Cardiffa v Veliki Britaniji, ki je jasen dokaz, da zadeva deluje in ima svetlo prihodnost. Kot je dejala, je Dan želel pred letom odpreti hostel. "Zbral je nekaj denarja, dobil kredit, a je na sredini ugotovil, da bo zmanjkalo denarja za promocijo. Ob tem se mu je pokvarila še neka cev, kar je pomenilo še dodatne stroške. Na spletni strani TravelStarter je objavil projekt. Z našo pomočjo je uspel zbrati več kot 13.000 dolarjev in stvar uspešno zaključil," pravi.

Tudi njim je pospeševalnik v izjemno pomoč. "Trdo garamo, borimo se vsako minuto in vsako uro, vse to pa nam omogočajo mentorji in fantastično vzdušje," je zaključila.

Startupom na voljo baza z več kot 3000 izkušenimi podjetniki

Eden od osnovnih elementov recepta za izjemen pospešek v razvoju je tudi CEED Slovenia - podjetniški klub, ki združuje več kot 500 podjetnikov v Sloveniji in več kot 3000 mednarodno. "Nekdo ima nek izziv, na drugi strani pa je nekdo, ki je ta izziv že uspešno rešil. Mi ju povežemo," nam je njihovo poslanstvo poenostavljeno pojasnila ena od vodilnih v klubu Alja Gajšek.

ABC pospeševalnik - 1
ABC pospeševalnik - 1 FOTO: Blaž Garbajs

Če imate inovativen produkt in potrebujete zagon, se lahko prijavite v naslednje programe

Pospeševalnik ABC bo prvi krog, v katerem pomoč nudijo osmim starupom, končal 24. junija s tako imenovanim ’demo’ dnevom. V naslednjih treh mesecih bodo napeli vse moči za prodor na globalni trg. Drugi letošnji program, ki ga bodo razpisali predvidoma jeseni, bo namenjen rešitvam s področja zdravja. V njem bo prostora za deset ekip. Tudi ta podjetja bodo ob vstopu v zameno za osemodstotni delež prejela 15 tisoč evrov gotovine, v souporabo prijetne delovne prostore in 250 tisoč evrov v storitvah IBM ter ostalih partnerjev, ki jih lahko koristijo v obdobju treh let.

Če bi radi sodelovali, morate imeti močno ekipo in vsaj v osemdesetih odstotkih že dokončan podukt. V prednosti boste tudi, v kolikor imate že vsaj nekaj uporabnikov, pravijo. Ker se pospeševalnik financira iz zasebnih virov, ni namenjen zgolj slovenskim ekipam. Odprt je tudi za tuje ekipe, predvsem z območja Balkana, a te morajo v času sodelovanja bivati v Ljubljani. Roljić nam je ob tem še zaupal, da postavljajo nov pospeševalnik tudi v Salzburgu, ki bo odprt aprlia naslednje leto, in v Šanghaju, kjer ga bodo zagnali predvidoma leta 2017.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (34)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Krta?a 21
28. 05. 2015 22.41
+2
Ko enkrat pride gospodarstvo do te točke, ko misli da se da s klikanjem zaslužit, neizogibni propad take družbe ni več daleč. Bolj so neumne aplikacije, bližje smo. Žal...
BrezZavor
29. 05. 2015 10.17
+3
Jaz s klikanjem služim fantastično že 15 let. Obstajajo samo tisti ki mislijo tako kot ti in tisti ki se prilagodijo in prosperirajo. Aha in pri nas imamo še tiste ki objokujejo stare čase in čakajo na dobro vilo.
ficfiric 1
28. 05. 2015 14.22
Vso sreco fantje in dekleta...ceprav mi ni jasno kateri primat hoce met se telefon zabasan z reklamami...ce me oaj zanima si pac pogledam...ni teeba da me minirajo vsak dan z novimi nogavicami itd...zgleda da je folk postal res len da mu je tud tistih par klikov odvec...mora ze kr splet vedet kaj bi ti rad jutr kupu...raje podprem nekoga ki bo naredu aplilacijo za blokiranke tega frodla...res da ze obstaja pa vendar...
BrezZavor
28. 05. 2015 14.34
+1
Inapp reklame so realnost. Ste mislili da bo vse laufalo na zrak? Če ti bo oglas znotraj aplikacije ponudil aplikacijo za blokiranje oglasov, boš kliknil na oglas? Torej, eto, za vsakega je nekaj, važno da se klika. Bom ti takole povedal. Si kdaj v večstanovanjski bajti (bloku) pogledal na nabiralnike koliko ljudi ima nalepko proti papirnatemu spamu? Malo jih je. Folk celo ljubi reklame ki jim jih tiščijo pod nos. Za vsakega se nekaj najde, kar mu je mogoče prodat.
ficfiric 1
28. 05. 2015 17.02
Se strinjam s tabo...ceprav na mojem kaslcu najdes 100 nalepk pa se zmeri mi ldo podturi reklame..ki sicer vedno romajo brez branja dorektno v kos pod kaslcom..
mihc29
28. 05. 2015 13.56
+4
Naj vsak dela tisto v čemer uživa. Pustite jim bit kreativni, ker tud vam pustijo bit negativni.
Trollka
28. 05. 2015 13.03
+5
Tile startupi so neka modna muha brez perspektive, kjer vsak misli, da bo z ustvarjanjem neke aplikacije čudežno obogatel, a se na dolgi rok ne obnesejo. Spomnim se, da ste leto ali dve nazaj na 24 ur napisali neki članek o nekih študentih z FERIja, ki so zmagali na nekem priznanem tekmovanju, kjer so naredili neko aplikacijo/igro, kjer ti z to aplikacijo podtikaš bombe drugim prijateljem/sodelavcem/kolegom. Govorilo se je o neki hudi podjetni ideji, ki bo osvojila svet, tudi po poročilih na TV se je o tem govorilo. Danes nikjer ne vidim, da bi tale hudo podjetna ideja kjerkoli v svetu uspela. To kar pa zgoraj berem,kake aplikacije se ustvarjajo, se pa kar primem za glavo, kot da smo izumili topli vodo, v ZDA ali kaki drugi evropski državi imaš takih appov na miljone. Tile startupi se v sloveniji izvajajo samo zato, ker mladi študenti nemorejo dobiti službe za to, kar so študirali, dejansko pa zabijejo ogromno časa za neke appe, od katerih ne bojo imeli nič. Isto kot diplomirani študenti FDVja, ekonomije in FIlozofske, ki kot po tekočem traki odpirajo s.p.-je o lektorianju diplomskih nalog, ekonomskem in pravnem svetovanju, poučevanju, samo zato, da se ku***v zavod hvali, kak jim brezposelnost pada. Le izjemno redkim startupom dejansko uspe, naprimer Outfit7 je eden takih, ampak nažalost vsi nemorejo z vsako idejo na tak način uspet.
FrancRodeVKristusu
28. 05. 2015 13.10
+5
+++..... Dobro napisano.... 90% teh aplikacij je povsem neuporabnih...
BrezZavor
28. 05. 2015 13.16
+4
Ti pa prav veš kje so zdaj tisti iz FERa in kako jim je uspelo dalje itd itd... Nabolje je reči da se nič ne da in čakaš na nekoga da ti bo ustvaril delovno mesto, kar mu je verjetno tako ali tako padlo nekje iz neba, ker se itak nič ne da. Misliš da vse ideje uspejo? Prav je da se o njih poroča, da se odkrije te ljudi ki so brainstormerji, ki migajo, da se jih loči od ostalih, da se jim da sredstva, pogoje in mentorstvo da lahko uspejo, če ne z eno idejo pa z drugo. Precej jih ne začne z mislijo da bodo čudežno obogateli ampak se prvo začne z mislijo kako izboljšati svet, izboljšati trenutno stanje, dodati vrednost slabemu obstoječemu prodktu. Če imajo dobro podporo in mentorstvo lahko dosežejo veliko. Le takih mentorjev ne smejo srečat kot si ti, ki pravi kako nikomur ni uspelo nič, kako vsi ki visoko letajo nizko padejo. A veš, 90% idej propade. Zato je pa treba 10x probat, ane. Ti ne boš probal niti 1x. Zato bodi tiho in glej in se čudi. Na vsak outfit pride cela množica malih ki jih ti sploh ne poznaš in zanj nikoli nisi slišal, ker jih pač mediji ne izpostavijo, ker niso zaslužili več 10 milijonov letno. Bi se ti branil samo milijona na leto? Verjetno. Ker dokler nisi vsaj outfit7, nisi nič. A semenski kapital ne izbira tako kot ti. Vedo kakšna so tveganja in podprejo vseh 10 idej. Zakaj? Zato ker računajo na 1 od 10, ki bo vse vložke pokrila in prinesla zajeten ROI. Če bi venture capitalisti delali po tvojem principu, bi verjetno šele danes izumili parni stroj.
Trollka
28. 05. 2015 13.39
+2
Že že, ti v nekaterih segmentih dam prav. Ampak za razvoj dobrega podjetja moraš ti imeti dobro vizijo za prihodnost, moraš biti 100% prepričan, da ti bo podjetje prinašalo dobiček. Tvoj argument s 10x probavanjem je pa čisto sfaljen. Tak enostavno je: če imaš podjetniško žilico, ti bo uspelo. Med temi 90 % je pa žal večina takih, ki mislijo, da bojo z nekim appom takoj uspeli. Ljudje se morajo zavedati, da niso vsi za vse. Jaz priznam, da nimam ne dobre ideje in ne podjetniške žilice, ampak boljše je, da si priznam, da je nimam, ker vem, da nisem za to, kot pa da si mečem pesek v oči. Ni pa me zdaj potrebno met za eno bu*alo, ki misli, da služba pride sama od sebe.
BrezZavor
28. 05. 2015 13.57
+1
Tak enostavno je: če imaš podjetniško žilico, ti bo uspelo. Ja. Ni kaj dodat. Vsak misli da je tista ideja ki jo trenutno fura tista taprava. Fora je v tem da se pobereš in greš naprej. V Sloveniji je problem ker se ljudje bojijo pogoret. V Ameriki to ni nič posebnega. Si ti videl vizijo za prihodnost teh startupov v pospeševalnikih? Vsi imajo načrt. Brez tega ne gre. Brez tega se ne dobi denarja. Treba je vedet vse. Kdo ti je konkuenca, kaj trg lahko pogoltne, kako trgu potisnit izdelek v goltanec, če je treba, koliko sredstev se potrebuje, kakšen je plan b, plan c. To se izdela. Po tem se gre. Vse neznanke ki se vpletejo kasneje se reši ali se pa pač projekt pusti da pade. Umetnost je tudi vedet kdaj je treba projekt enostavno pustit da umre. Treba je znat pogoret in takoj zajahat drugega konja. VC-ji vedo vse to. Vedo da bo cel kup idej propadlo, zaradi vzrokov ki niso takoj jasni, čeprav je plan narejen, pa vendar če bi vsi obupali ko nekaj ne gre, danes ne bi imeli cel kup rešitev ki so bile podprte s strani VC. Velikokrat se ti ljudje ki so se precej opomogli s svojo idejo za nek čas upokojijo, ker mislijo da je to tisto za čemur so se gnali a nato kmalu spoznajo da se v pokoju dolgočasijo in že začnejo z novo idejo. Taki ti ljudje so. In take je treba dat na plano, jim omogočit da se razvijajo in se veselit pospeševalnikov in startup okolij, ker ti tem ljudem dajo širino, ki jim manjka. Ti ljudje, pa četudi pogorijo 9x, bodo znani po tisti 1 ideji ki je uspela. In kar se vseh nas tiče, pomembno je da bodo ostali v Sloveniji in tud ustvarjali delovna mesta. Kako jim bomo to momogočili? Tako da jim trobezljamo da se nič ne da? Da jim mečemo pod noge čimveč polen? Da zavračamo tuji kapital?
BrezZavor
28. 05. 2015 14.08
+0
Naj ti dam samo par idej ki so neumne na prvi pogled: Tvvitter. Kva? A pošiljanje nekih kratkih mesičev preko neta, medtem ko imamo SMS-e naj bi bilo nekaj revolucionarnega? Bedarija. To ne bo nikoli uspelo. Ali Jutjub. Kva? A to da se snemaš, snemaš mačke in daješ to na net, tja bodo drle množice in to bo ena najbolj obiskanih stranin na svetu? Bedarija. To ne bo nikoli zaživelo. Ali Fejsbuk. Kva? Imamo Majspejs. Kdo rabi neki Fejsbuk. To ne bo nikoli zaživelo. Pinterest, Instagram... Kva? Imamo že Flickr. To ne bo nikoli zaživelo.... Lahko bi nadaljeval. Imaš na tisoče primerov, ki "ne bodo nikoli zaživeli" a vendar so bili tu neki drugi ljudje, ki so rekli "ajde, dajmo probat, zakaj pa ne".
BrezZavor
28. 05. 2015 14.09
-1
Naj ti dam samo par idej ki so neumne na prvi pogled: Twitter. Kva? A pošiljanje nekih kratkih mesičev preko neta, medtem ko imamo SMS-e naj bi bilo nekaj revolucionarnega? Bedarija. To ne bo nikoli uspelo. Ali Y*utube. Kva? A to da se snemaš, ko govoriš bedarije, snemaš mačke in daješ to na net, tja bodo drle množice in to bo ena najbolj obiskanih stranin na svetu? Bedarija. To ne bo nikoli zaživelo. Ali Facebook. Kva? Imamo Myspace. Kdo rabi neki Facebook. To ne bo nikoli zaživelo. Pinterest, Instagram... Kva? Imamo že Flickr. To ne bo nikoli zaživelo.... Lahko bi nadaljeval. Imaš na tisoče primerov, ki "ne bodo nikoli zaživeli" a vendar so bili tu neki drugi ljudje, ki so rekli "ajde, dajmo probat, zakaj pa ne".
mihc29
28. 05. 2015 14.10
+2
Google, Gmail, Android, iOS, Windows, računalnik, tranzistor, elektrika, skret papir, vodovod, ...
Trollka
28. 05. 2015 14.41
+1
To, kar si naštel so ameriška podjetja, vsi pa vemo, da je ameriški trg eden najvplivnejših trgov na svetu, zato tudi poznamo vse te internetne strani in socialna omrežja. Kaj misliš, da bi se Facebook in Twitter tako prijela v svetu, če bi to bil plod slovenskih razvijalcev? Nemoreš ti primerjat ZDA in Slovenije. Američan si lahko izmisli vsako neumnost, pa se bo prijela, ker je večji od tam enega malega slovenčka. Slovenci pa rabimo res nove in sveže ideje. Kdor ima pogum, čas, voljo in resnično dobro idejo, naj se gre v startup sceno. Jaz osebno se v te vode nebi spuščal, ker enostavno nimam žilice za to. Kdo pa ti jamči, da bo tudi v deseto uspelo? Lahko ti tudi v stoto nebo, če nebo ideja dovolj dobra. Večino ljudi želi socialno varnost in med temi faktorji je tudi zaposlitev, ki se v Slo težko dobi. Povej mi, kaj imaš od tega, da ti deset let v sloveniji razvijaš neke startup ideje, ki bojo propadle, namesto da bi vložil čas v iskanje službe, jo recimo v pol leta ali enem letu našel, pa magari v tujini? Devet let bi delal in bi lepo živel. Nisem pa tak tip človeka, da bi deset let sanjal utopijo o uspešnem startupu, doma pa bi mi pri 35 letih mamica kosilo kuhala, prala pa likala cote. Pi*da treba se je osamosvojit takoj, ne pa sanjat neke ideje. Jaz po študiju že nameravam iti ven, ker tukaj mi je jasno, da v sloveniji službe zame ni, ker enostavno nimam atekov, tetk, stricov pa kolegov, ki bi mi zrihtali mesto v firmi. Hočem ti samo dopovedati, da nemore vsak uspet s startupom, tako kot misli, da se takšnih podjetij rodi 1 na 100. Pa brez zamere :)
ficfiric 1
28. 05. 2015 17.04
Jp....amerika pa res iz vsakega dreka zlato naredi...
BrezZavor
28. 05. 2015 17.08
+2
Ne štekaš, ampak to je ok. Fora je v razvijanju startup potenciala v Evropi. Lokalno. V Ameriki več idej uspe ker je tam večja koncentracija tvegenaga kapitala in tudi miselnost je naravnana v željo po inovativnosti, pri nas pa v strah po porazu. To se spreminja in zato so take startup skupnosti dobrodošle. Da ne bo treba skakat v Silicon Valley ali London po tvegan kapital. Da boš to lahko dobil bližje v regiji. Twitter in Facebook se ne bi nato prijela, če bi jih delali ljudje s tvojo miselno naravnanostjo. To je prvo. Drugo pa, če bi jih ne podprli ljudje s kapitalom, te ideje tudi ne bi prišle nikamor, ker bi ljudem s tvojo miselno naravnanostjo izgledale butaste. To je bilo bistvo. Če bomo ves čas gledali kaj se pri nas ne da in kaj drugje lahko, potem lahko ves potencial spoka v Ameriko in tukaj vse umre, ker pač ljudje s tako miselno naravnanostjo razmišljajo samo kako se ne da. Veš kaj ti povem. Ko sem 20 let nazaj omenil dvema pametnima fantičema, da bom direktor pač ker bom sta se mi smejala. Zdaj sem direktor. Nikoli nisem gledal kako se ne da. Videl sem druge da lahko pa sem si rekel ti ljudje niso nič bolj pametni od mene. Vse kar je bilo treba je da sem vztrajal in verjel da se da. Zato me v jamrarijo ne more nihče prepričat. Taki kot si ti, ki se bojijo (pa so po drugi strani sposobni in dobro delajo) so čisto ok za delavca (ki je lahko pošteno dobro plačan). Ne bodo pa nikoli podjetniki. Vendar imajo še vedno napačno predstavo o tem kako se nič ne da. Pa še kako se da. Drži pa da mi je mamica prala cote in kuhala 1 leto po opuščenem faksu. Normalno ni bilo časa za faks, če sem skoz iskal in probaval ideje... In po 1 letu mi je rekla zdaj si pa najdi delo ali pa doštudiraj, ker jaz tega ne bom podpirala. In sem si našel neko študentsko delo, medtem pa doma razvijal. Da je bil mir. Čez pol leta sem delo nabil na K, ker tam nisem mogel razvijat potenciala in pomagat firmi k napredku in sem začel sam. Najprej sta se starca smejala češ "a teh 20 eur si dobil za plačilo"... potem je bilo 200, potem 2000. Kmalu sem odšel v najemniško stanovanje. Pri 22-ih. In od takrat dalje je šlo samo navzgor. Slovenci mogoče res rabimo bit zraven silicijeve doline za milijardne ideje. Za milijonske pa lahko kamot delamo iz lokalne vasice. A vi ki pravite da se nič ne da, potrebujete milijarde da lahko rečete da je to uspeh ali je par milijonov dovolj? Ne. Za vsa k se nič ne da je uspeh 2 jurja na mesec in ubijanje se za nekoga drugega celo življenje, medtem ko imate toliko potenciala, da bi brez tega strahu z lahkoto dodali večkratnik 10 ali 100, če bi le pridobili tisto nekaj modrosti ki jih pridobiš na podjetniški poti. Samo podat se je treba nanjo, ne poznati besede "ne da se" in vztrajati.
Man Ubuntu
28. 05. 2015 12.58
+2
lani v Poligonu je ameriski crowdfund poznavalec lepo povedal, da je startup in crowdfunding se edini clen v verigi kapitalisticnega suzenjstva, ki jim manjka. z nastankom t.i. startup skupin bodo zapolnili se to vrzel. zakaj mislite, da si za 15.000€ lastijo 8 ali vec odstotkov podjetja. kje je pa cena storitve omenenega Pospesevalnika? koliko si bodo oni lastili od pridruzenega podjetja? dobro premislite, kako in s cigavim denarjem zaceti biznis. zaenkrat se vam bolj splaca poiskati vaskega "premozneza", ki vam bo v zameno za manjsi odstotek kot "Pospesevalnik in podobni" sfinancirali zagon firme. drugace pa, dokler so splosni zakoni tako zelo slabo pisani na kozo Slovencem-podjetnikom, nima smisla odpirati podetje v tej drzavi. z malo truda vam bo uspelo pri sosedih, kjer boste prosperirali v veliko krajsem casu z manjsim dolgom do investitorja. govorim iz izkusenj. pa srecno!
BrezZavor
28. 05. 2015 13.34
+2
Kaj pa mentorstvo ki ga dobiš? A misliš da je Google uspel, ker sta Larry in Sergey prosila soseda iz vasi? Ubistvu tam je bilo dejansko tako, le da tam je cela "vas" polna invstitorjev. Za vsako invsticijo se pričakuje nek return. 8%? Takoj podpišem. Katera banka in vaški premožnež pa vas bo vzela po okrilje in vas usmrila in priskrbela kar potrebujete za 8%? Ponavadi se plača precej več za take reči. To je cena storitve. Mulc ki ima idejo in jo zna tehnično implementirat potrebuje vodjo ki bo produkt lahko usmeril na trg, poiskal investitorje itd. Tudi Larry in Sergey sta potrebovala "varuško" v obliki Erica, ki je podjetje pofural do tja kjer je danes. Šele čez nekaj let sta bila sposobna dejansko prevzeti krmilo. Pred tem pa pač ne. To je razlika. Nekdo ki se prvič podaja v vse to, tega nima. Če pridobiva sam lahko ideja propade. Jaz bi z veseljem financiral dobre ideje, nimam pa se čas ukvarjat z njimi, ker več kot predobro iz prve roke vem, da če financiraš moraš biti tudi zraven ves čas, ker če ne gredo stvari po svoje.
BrezZavor
28. 05. 2015 12.51
+8
To pa je tema, ki se je večina boji. To so neki ljudje, ki jim uspevajo neke stvari, ki jih preostala večina ne razume. To so neke rešitve, ki bi jih v prejšnjih časih Tito prinesel na pladnju, ostali pa bi samo klikali in hvalili velikega vodjo, danes pa, danes pa to delajo samo neki neznani ljudje v nekih pospeševalnikih in ostali tega ne razumejo, kako in kaj bi to bilo in to je le za neke izbrance, ostali pa stradajo... Tema tako težka da vedno privabi le redke komentatorje. Če bi pisali zraven o stavkah, tajkunih in politikih, bi takoj razumeli, da je treba pljuvati, tole tukaj jih pa čisto zmede. Ne vedo ali je to prav ali ne, ne vidijo kaj je tu slabega za njih ne kaj je dobrega. To je nek tuj, nek novi svet ki ga ne razumejo in težko komentirajo... V bistvu pa je to ta svet, ki je drugje druge iz dreka potegnil. A mase volilnega telesa to ne zanima. Njih zanimajo delovna mesta in drugi ki jih bodo iz dreka potegnili, ter kdo je kje kaj komu slabega naredil da se lahko na to vsujejo frustracije. Tole zgoraj pa... hmmm, znana neznanka. Samo za neke druge ljudi. Neke druge ki jih bodo čez nekaj let lahko spljuvali, če bo le prilika... Je potem čudno da smo tako v riti? Če bi se miselno odecepili in nalepili v sedanjost (ker preteklosti več ne bo), če bi kot država odrasli in dozoreli in pogledali okoli sebe kaj deluje v zlobni Evropi in svetu preko Alp, bi videli da je ravno tole tisto kar vleče iz dreka. In očitno tudi tuj kapital, ki pride k nam in nas podpre in omogoči da vzcvetimo. Kaj takega kot je zgoraj se nasprotnikom privatizacije zdi čista nerazumljiva perverzija, ki je v svojem lajfu ne bi mogli speljat, pa če jim pade v naročje. Vsi teoretiki in sanjači in lenuhi tole temo na široko zaobidejo. Vsi ostali ki pa se gredo tole zgoraj pa so tisti nevidni ljudje okoli vas ki nikoli ne bodo odvisni od drugih. Vedno bodo našli rešitve in ustvarjali delovna mesta. To so tisti ki bodo državo in njene prebivalce vlekli iz dreka. Če bi le država bila manj birokratska in konkurenčna da bi jim omogočala da tudi pri nas ostanejo in tu ustvarjajo, da bi jim omogočila manjše davke za začetek ali do neke meje, da bi se to razpaslo, pa ni pomembno kdo financira, ali tujec ali domačin, da le ostanejo tu in cvetijo, kajti ti ljudje so prihodnost naše države. Ko bi jaz imel take pospeševalnike 20 let nazaj, bi bilo tud fantastično. Tako pa sem začel sam. Danes sicer ne rabim kapitala, hvalabogu, bi bilo pa fino, če bi na to stopnjo ali še večjo prišel že 10 let prej, kar se preko takih združevanj lahko precej lažje doseže. Tako da tisti ki imate ideje, ki ne čakate na dobro vilo, ki je nikoli ne bo, tisti se priključite tej startup skupnosti, ker boste na tak način hitreje uspeli. Vsi ostali pa... ne bodite fouš. Bodite veseli da ti ljudje nekje rastejo in zorijo in da bodo nekoč ustvarili delovna mesta, če ne za vas pa za vaše otroke. To je treba podpret. Tuj kapital ali naš kapital, sploh ni pomembno. Pomembno je da to razumemo.
FrancRodeVKristusu
28. 05. 2015 12.47
+9
Vse je kr neki, neuporabno, za lenuhe... Primer: Če se staršem ne ljubi ukvarjati z otrokom in za to potrebuje aplikacijo, potem je resnično slab starš....
BrezZavor
28. 05. 2015 12.51
+1
Eni so milijonarji v evrih, drugi v pljunkih in izgovorih. Trg lenuhov je tako velik da se na njih fantastično služi. To si pozabil. Bolj so leni, bolje je.
FrancRodeVKristusu
28. 05. 2015 13.07
+3
Služijo s podpiranjem lenuhov in potuhe, z vsiljevanjem oglasov.... Niti enega pametnega izuma, ki bi resnično izboljšal kvaliteto življenja, glavni namen teh aplikacij je služenje denarja na plečih lenih in razsipnih.... Zapomni si: DOBER IZUM NI TISTI, KI PRINESE VELIKO DENARJA...
BrezZavor
28. 05. 2015 13.40
+0
Od izgovorov se ne da živet. Od pridig se že da, samo treba je znat zaračunat, najti nišo ki rada posluša pridige, naredit aplikacijo, najet koderja, dizajnerja, kupit installe, naredit marketing, plačat francarodetavkristusu eno malčkeno za pridige (ravno toliko, da misli, da se mu je marija prikazala) in nato zadevo potisnit niši v naročje ter se smejat vso pot do banke. In vsi živijo srečno do... naslednje aplikacije. Še najbolj pa nosilec ideje.
santamaura
28. 05. 2015 12.26
+2
Preverite rešitve, ki so, kot pravijo sami, na pragu 'izstrelitve' na svetovni trg. - Sem preveril - Res dobra Startup komedija in to brez Jonasa, Valiča in Pahorja. Samo je pa res, da so Butalci od Miličinskega še vedno zakon.
BrezZavor
28. 05. 2015 13.05
+1
Če bi ti vedu iz kakih stvari se vse denar dela, bi ne trosil takih pripomb. Tebi se zdi butasto, na drugi strani pa je cela tržna niša ki bo aplikacije pograbila, le da ti te tržne niše ne poznaš. Ciljna publika je velikokrat izven meja naše krajevne skupnosti po imenu Slovenija. Ko enkrat pogledaš čez se izgubiš v morju priložnosti in niš in noben ti polen pod noge ne meče, stvari tečejo precej hitreje, vsega je na pretek. Ubistvu živimo v res fantastičnem času ko se lahko takole povezujemo s tujino. Prej je bilo to precej drugače, danes pa... za tiste z idejami... ufff... Treba se je zavedat da tudi če ena ideja ne uspe da bo kmalu tu druga in tretja. In ena bo poletela v nebo in takrat bodo tu delovna mesta in takrat se spomnite kako ste pljuvali. Če jim bomo pustili, bodo ti ljudje ustvarjalio delovna mesta v naši državi. Če jim bomo metali polena pod noge, bodo šli čez mejo, mi pa čakali na združeno listo da nam s čarobno palčko pričara delovna mesta.
santamaura
28. 05. 2015 13.26
+2
Ja zakaj pa ti ne greš čez mejo? Samo Tateja prosi, da ti zrihta eno stevardeso ali pa sprevodnika, ki te bo pospremil do Gardalanda
BrezZavor
28. 05. 2015 13.35
+0
Fante, jaz sem čez mejo. Že 15 let pulim zelence Američanom in jih furam nazaj v Slovenijo. Fantastično je. Tudi sanja se ti ne.
santamaura
28. 05. 2015 14.00
+1
A ti si tisti falot, ki je na našem vrtu zelene jagode kradel potem jih je pa nazaj vrgel, ker niso bile dobre?
BrezZavor
28. 05. 2015 14.21
-1
Nope, jaz sem tisti ki puli slive. Tisto kar je v Ameriki zelene barve je v Evropi namreč vijolične. ;) Ponavadi zato ker ljudje delajo z njimi kot svinja z mehom. Jaz samo nastavim pehar in ulovim tisto kar čez ograjo prileti. Sploh ni treba it za ograjo.
Ninamedia
28. 05. 2015 11.55
+1
Bravo Roljo, car kot vedno :)
AndrejPaTo
28. 05. 2015 11.52
-1
Kaj se pa tukaj grejo, delajo 16 ur na dan brez prisile. Počakajte da sindikati slišijo vašo zgodbo. Ali spokate ali pa postanete zagrenjeni delomrzneži, ki živijo na minimalcih, sanjajo o Titu in čakajo na sindikalne izlete. To je naša realnost.
Dejan Keuc
28. 05. 2015 12.47
+0
Te vidim
28. 05. 2015 10.41
+5
3:00 lepa, cela miška.