VIDEO: 'Prepričan sem bil, da imamo na barki petega člana'

Marina Medaka, ki je v navezi s še tremi Britanci v 45 dneh in 13 urah med 12. januarjem in 27. februarjem preveslal 4700 kilometrov dolgo pot med Kanarskimi otoki in Barbadosom, so včeraj slavnostno sprejeli v Kopru, danes pa je priromal tudi v slovensko prestolnico, kjer smo mu zastavili nekaj radovednih vprašanj.

Marin haluciniral, da je na barki tudi peti član odprave

"Vsak dan se počutim boljše,“ nam je zaupal Marin, ki mu je desetdnevni počitek na Barbadosu neizmerno prijal. Kot je dejal, se počasi privaja na svoje staro življenje, po nekaj tednih počitka pa se bo lotil diplome. Ko smo ga povprašali o največjih težavah na opravljeni poti, nam je odgovoril, da so imeli prve tri dni težave z morsko boleznijo. "Ko smo to prebrodili, so se začele težave z ožuljenimi zadnjicami, zaradi česar sta dva člana pristala na protibolečinskih tabletah,“ je dejal in nadaljeval, da jim je največ preglavic povzročalo pomanjkanje spanca, kar je prineslo tudi halucinacije. "Prepričan sem bil, da imamo na barki petega člana. Pol ure sem razmišljal, zakaj imamo na barki enega mojstra, ki popravlja napravo, in kdo ga bo odpeljal nazaj na Kanarske otoke,“ je dejal z nasmehom na obrazu. "10 minut pred vsako izmeno smo zakričali 'Deset minut!' in enkrat sem Ala tako tudi zbudil, on pa je mislil, da kričim, ker je zaspal za vesli, in je začel veslati kar v svoji spalni vreči,“ pripoveduje Medak.

Fantje so pogrešali žensko družbo, se izogibali tankerjem in jedli surove ribe

"Ja, smo pogrešali žensko družbo, a smo bili tudi veseli, da smo bili štirje fantje na barki, saj smo preživeli 45 dni brez  kakršnih koli problemov,“ je odgovoril na naše vprašanje in dodal, da bi v mešani ekipi najverjetneje prej prišlo do nesoglasij.

Daleč na odprtem morju so srečali pet bark, le dve pa sta odgovorili na njihove klice. "Približali so se nam neki Francozi, a so nas po radiu spraševali le, kaj želimo od njih,“ je dejal. Veliko srečo so imeli s tujim tankerjem, ki jim ga je uspelo priklicati ter prositi, da spremenijo smer, saj bi drugače lahko trčili. Ponoči so se srečevali predvsem z ribiškimi barkami, ki so se jim večkrat radovedno približale, a stikov z ribiči niso imeli.

Prav dobri ribiči pa so bili tudi sami. "Lovili smo tudi ribe in te so kar dobro prijemale. Približno vsak drugi ali tretji dan smo ujeli kakšno dve- ali trikilogramsko ribo. Ujeli pa smo tudi dve večji, 15-kilogramski,“ je dejal. Na naše vprašanje, kako so te ribe pripravili, je odgovoril, da so polovico ribe pojedli brez priprave – surovo, drugo polovico pa so skuhali in dodali drugim običajnim jedem.

Ker na morju ni toalet in stranišč, smo Marina spravili v smeh tudi z vprašanjem o reševanju tega problema. "Na koncu je šlo sicer v morje, na začetku odprave pa smo stvari opravili v vedro, ki je bilo napol polno vode. To je bila ena zelo lepa vsakodnevna dogodivščina – stranišče sredi oceana, pod zvezdami,“ je odgovoril.

Pred mladim avanturistom je zdaj nekaj tednov počitka, nato sledijo priprave na diplomo. Kot pravi, za leto 2014 že snuje nov projekt, o katerem pa je še skrivnosten.