VIDEO: Vse več neplačanih položnic za šolsko prehrano

S podobnimi težavami se spopadajo v šolah po vsej Sloveniji. Peter Pirc, ravnatelj OŠ Zbora odposlancev Kočevje, je za 24ur.com dejal, da je zaradi velikega števila brezposelnih v občini Kočevje položaj zelo slab. Kot pravi, se tudi na njihovi šoli poglabljanje krize najbolj pokaže pri neplačevanju položnic. "Najhuje je, če je v šoli otrok, ki je lačen, in gleda ostale, ki jedo. Zaradi tega malico damo vsem, saj je obvezna in tudi če se ne plača, skušamo pokriti strošek ali najti nekoga, ki bi to plačal," je dejal. Kot pravi, tiste družine, ki so socialno ogrožene, dobijo subvencijo. Te družine imajo nato težave s plačevanjem kulturnih dnevov, športnih dnevov, če so ti plačljivi, in odhod v šolo v naravi.

Nekatere je sram prositi za pomoč

V zadnjem času pa se po njegovih besedah pojavlja vse več takšnih družin, ki do subvencije niso upravičene bodisi zaradi tega, ker imajo v lasti kakšno posest preveč, a je ne morejo prodati, bodisi zaradi drugih razlogov. Kot pravi, ti starši zelo težko zberejo pogum, da pridejo prosit za pomoč, zato pogosto kar sam prime za telefon. "Ko se enkrat začne nabirati nek dolg do šole, jaz osebno kličem starše domov in jih povabim k sebi. Pogovorimo se, v čem je težava in vprašam jih, ali jim lahko mi pomagamo s tem, da jim ponudimo možnost odplačevanja na obroke," je dejal.

Celo do 600 evrov dolga za šolsko prehrano

Ko smo o težavah povprašali Sonjo Šorli, ravnateljico OŠ Karla Destovnika - Kajuha v Ljubljani, nas je ta presenetila s presenetljivo visokimi dolgovi za šolsko prehrano. "Neplačanih položnic za prehrano je bilo kar nekaj, približno 25 dolžnikov, zneski pa so bili od 35 do 600 evrov dolga. Precej se posvetimo posameznim primerom, ti se obrnejo tudi na vodstvo šole, in jim poskušamo pomagati z odlogom plačila ali v več obrokih," je pojasnila in dodala, da v tem času tako starši kot šole vsekakor iščejo pomoč. "Nekatere zares uboge družine, ki so v trenutni stiski, pridejo v šolo k svetovalni delavki, ki poskuša poiskati pomoč. Otroci sami tega največkrat ne izpostavijo, se pa njihove stiske kažejo drugače," pravi. Predvsem pri starejših učencih 7., 8. in 9. razreda, katerih družine so se znašle v stiski, opažajo večje izostajanje od pouka, več opravičil glede bolezni in "brezvoljnost do šolskega dela".

Izjeme niso niti srednje šole. Tam se spopadajo predvsem s problemom plačevanja položnic za ekskurzije in obšolske dejavnosti, ki so plačljive. Primož Škofič, ravnatelj Gimnazije Domžale, pravi, da imajo za pomoč učencem ustanovljen šolski sklad, iz katerega lahko sofinancirajo ekskurzije, a število vlog se povečuje, sponzorjev in donatorjev pa je vse manj.

Šole 'praskajo' na vseh koncih

Da otroci ne bi občutili stiske, za katere niso krivi, šole sprejemajo vsakršno pomoč. Pogosto se obrnejo na četrtne skupnosti, Zvezo prijateljev mladine Slovenije, Rotary klube, Karitas, vključujejo pa se tudi v projekt Botrstvo. Ponekod so po dolgih letih staršem na domove znova začeli pošiljati položnice za polnjenje šolskega sklada. Plačilo teh seveda ni obvezno, a na šolah tiho upajo, da bi starši, ki si to lahko privoščijo, na tak način pomagali kateremu od sošolcev njihovih otrok.

Bi radi pomagali? Podarite malico otrokom, ki si je ne morejo privoščiti!

Vsem tistim otrokom, ki jih omenjene oblike pomoči ne dosežejo, pa je z novim šolskim letom v veliko pomoč tudi projekt Podari malico. Preko tega lahko vsak posameznik preko spleta po svojih močeh podari sredstva za plačilo šolske prehrane, potrebščin in ekskurzij.

"Ravnatelji so nam razložili, da ima čedalje več otrok edini obrok v šoli. Prihajajo lačni, v šoli pa si celo shranijo malico, da jo lahko nato doma kasneje pojedo. To je bil povod za začetek tega projekta," je za 24ur.com pojasnil Vladimir Balukčić, direktor podjetja eŠola, ki se je v sodelovanju z dobrodelno organizacijo Danu Filantropija odločilo priskočiti na pomoč otrokom in šolam. "Odločili smo se, da vzpostavimo sistem, s pomočjo katerega se bodo lahko zbirala sredstva. Šole so nam sporočile, koliko otrok potrebuje pomoč, in kot vidimo, je dejansko zelo veliko število otrok, ki živijo v težkih materialnih razmerah," je dejal. Kot je razvidno iz podatkov na spletni strani, pomoč trenutno potrebuje kar 2341 otrok.

Kako pomagati?

Po Zakonu o šolski prehrani cena ene malice v osnovnih šolah znaša 0,80 evra, za malico v srednjih šolah pa je potrebno odšteti 2,42 evra. Ravno tolikšen (2,42 evra) pa je tudi najmanjši možni znesek, ki ga lahko darujemo preko spletne aplikacije Podari malico. Postopek je enostaven, pravijo njeni ustvarjalci. "Ko posameznik pride na spletno stran, izbere šolo, ki ji želi podariti sredstva, označi koliko malic želi podariti, vpiše svoj elektronski naslov ali telefonsko številko, kamor nato prejme navodila za plačilo. Nato lahko nakaže ta denar," pojasnjuje Balukčić.

Ob tem poudarja, da je preglednost ključno vodilo, in zagotavlja, da bo prav vsak darovani cent prišel na račun izbrane šole. "Odločili smo se, da krijemo vse administratvine stroške in stroške podjetja. Ta denar, ki ga nakažejo posamezniki, gre tako v celoti na račun dobrodelne organizacije Danu Filantropija, ta pa nato vsak mesec sredstva nakaže šolam. Ključnega pomena pri tem dobrodelnem projektu je to, da gre celotni donirani znesek otrokom. Se pravi, če jaz doniram 10 evrov, bo toliko dobila šola oziroma otrok," zagotavlja. Vsak donator prejme tudi zahvalo, zbrana sredstva pa posamezna šola vodi pod računom šolskega sklada na posebnem kontu.

"Akcije, kot je ta, so zelo dobrodošle. Na srečo je v naši državi, ki je sicer precej obubožana, še vedno dovolj ljudi, ki znajo prisluhniti problemom, ki s svojimi donacijami pomagajo zmanjševati stiske ogroženih družin," je bila ob našem obisku nad akcijo navdušena ravnateljica OŠ Nazarje Vesna Lešnik.

Darovalci so se izkazali že v septembru, ko so otrokom pomagali z zbranimi 3.618 evri. V prvih dneh meseca oktobra, oziroma do objave tega članka so darovalci po podatkih na spletni strani otrokom namenili več kot 400 malic. Kot smo zapisali, pomoč ta mesec potrebuje 2341 otrok, zato vodstva šol upajo, da bodo Slovenke in Slovenci s takim tempom darovanja nadaljevali.

"Hvala vsem, ki mislite na socialno ogrožene otroke! Morda se vam nikoli ne bodo mogli primerno zahvaliti, a v njihova življenja boste prinesli žarek upanja. Upanja, da njihova prihodnost ni odeta le v črno ali temno sivo, ampak da jih morda nekje le čakajo mavrični odtenki, ki bodo enkrat v prihodnje zasijali v vseh svojih barvah," je svoje misli o pomoči otrokom strnila Lešnikova.