Minuli teden ste se lahko obiskovalci 24ur.com znova čudili naravnost srhljivemu obnašanju nekaterih voznikov na slovenskih avtocestah. Vožnjo v nasprotno smer, skoraj samomorilsko obračanje na ljubljanski južni obvoznici ter ustavljanje pred odprtim šentviškim predorom je zaznalo budno oko Darsovih uslužbencev, ki dneve in noči bedijo in skrbijo za našo varnost. Da bi izvedeli, kako deluje "veliki brat“ slovenskih avtocest, smo stopili za zidove največjega slovenskega regionalnega centra za nadzor in vodenje prometa.
Ljubljanski nadzorni center, ki sicer deluje že vse od leta 1989, je od leta 2009 nastanjen v Dragomlju pri Domžalah in je največji od štirih tovrstnih centrov v Sloveniji. Kot nam je ob našem prihodu pojasnil vodja omenjenega centra Boris Milič, ima Dars podobne centre še na Vranskem, Kozini ter v Mariboru. "Imamo sicer še en manjši center v Hrušici, predvsem zaradi Karavank in gorenjskega dela, a v glavnem ti štirje centri pokrivajo celoten avtocestni križ,“ je dejal in dodal, da poskušajo operaterji s pomočjo videonadzora, sistemi tako imenovane pametne ceste ter drugimi napravami, s katerimi vodijo in upravljajo promet, zagotavljati čim večjo varnost na naših cestah. Poleg tega je njihova pomembna naloga tudi pomoč preko SOS-telefonov ob avtocestah in obveščanje voznikov.
310 nadzornih kamer je preveč, a hkrati premalo
Ljubljanski center pokriva okoli 150 kilometrov avtoceste. Zajema ves ljubljanski obroč, priključne krake proti Gorenjski, Primorski in Štajerski ter celotno dolenjsko avtocesto vse do mejnega prehoda Obrežje. "V tem centru imamo na voljo 310 kamer, preko katerih upravljamo in spremljamo promet ter poskušamo pravočasno ukrepati in zavarovati uporabnike avtocest. Teh kamer je zelo veliko, a včasih še premalo,“ nam je v kontrolni dvorani pred ogromnim razdeljenim zaslonom zaupal Milič.
Med obiskom nas je presenetil alarm
Veliki zaslon s shemo ljubljanske obvoznice je v tistem trenutku na levem delu nenadoma spremenil barvo in pritegnil pozornost našega sogovornika. "Zgodil se je nek dogodek,“ je z očmi, uprtimi v točko, ki je spremenila barvo iz bele v oranžno, dejal Milič. "To je leva cev predora Šentvid, cev proti Gorenjski,“ je postajal vse bolj zaskrbljen. Eden od operaterjev je začel nemudoma pregledovati nadzorne kamere, vodja centra pa nam je dejal, da je očitno "eden od sistemov odreagiral na neko vožnjo, ki ni v skladu s pravili in obnašanjem voznikov“. Po nekaj napetih trenutkih smo si vsi skupaj oddahnili, saj po pregledu ni bilo ne duha ne sluha o morebitni nevarnosti.
Detekcijske kamere, senzorji in merilci
Alarm je najverjetneje sprožila malce nenavadna vožnja enega od voznikov, mi pa smo iz prve roke izvedeli, da delo v centru nikakor ni enostavno. Upravljanje z devetimi predori, ki so po Miličevih besedah ena najbolj nevarnih in kritičnih območij na slovenskih cestah, zahteva polno pozornost dveh operaterjev. Že samo predor Šentvid, ki ga dnevno prevozi več kot 60 tisoč vozil, je opremljen s kar 74 kamerami, številni senzorji in merilci, ki v trenutku sporočijo prav vsakršno nenavadno spremembo – najsi gre za zastoj, požar, brezglavega pešca, nasproti vozeče vozilo ali pa le gosto ljubljansko meglo. Če pride do hudega izrednega dogodek, se na desnem delu velikega zaslona v štirih manjših razdelkih avtomatično prikaže slika iz predora, ob tem pa se oglasi tudi glasen alarm. Predor se zapre samodejno ali pa to stori operater. "Posebej bi rad poudaril, da to ni nikoli nepomembno in da je izključno namenjeno zaščiti voznikov, ki prihajajo v smeri predora. Tu je nujno treba ustaviti pred rdečimi lučmi. Ni nobenega dvoma, kaj storiti!“ je poudaril Milič in še dodal, da moramo biti pri tem zaustavljanju previdni tudi zaradi voznikov za nami.
Ste vedeli, da ima šentviški predor zapornice?
Veliki modri portali so nameščeni tudi po zahodni ljubljanski obvoznici in so še posebej priročni v primerih, ko vozilo zapelje na napačno stran avtoceste, saj to nemudoma zaznajo. Merijo tudi hitrost in razdaljo med vozili. Če se predor zapre, se na treh portalih pred njim pokaže ustrezno opozorilo, ki pomaga voznikom, da se pravi čas izognejo zastoju.
"Zakaj predor utripa, če pa v njem nihče ne dela?"
Ko nevarnost ni tako huda, da bi bilo treba zapreti predor oziroma je še možno nekako voziti skozi, predor utripa. Utripajo rumene luči na vhodu, hitrost pa je omejena na 60 kilometrov na uro. "Velikokrat nas ljudje sprašujejo, zakaj predor utripa, če pa v njem nihče ne dela,“ nam potoži Milič in razloži, da so v teh primerih možnosti različne, a da je gotovo s predorom nekaj narobe. Kot pravi, gre pogosto za vzdrževana dela, ki ljudem niso vidna. "Možno je, da nekdo dela v predorskih nišah za zaprtimi vrati in posega v sistem, ki zaradi tega ne deluje normalno. Obstaja še cel kup možnosti, ena od njih pa je tudi ta, da je morda za trenutek padla komunikacija. Takrat enostavno ne moremo spremljati dogajanja v predorih in zato vsaj na tak način opozorimo ljudi, da morajo biti pozorni,“ pravi. V takšnih primerih je treba bolj pozorno spremljati promet okoli nas in povečati varnostno razdaljo, saj nihče ne ve, kaj nas morda čaka v predoru.
Bizarno: Po rahlem trčenju sredi predora več ur čakala policiste
V primerjavi s šentviškim predorom je starejši predor Golovec, skozi katerega dnevno pelje okoli 44 tisoč vozil, precej manj opremljen, zaradi česar morajo biti na dogajanje v njem operaterji še posebej pozorni. Ob tem je Milič obudil grenak spomin na dogodek, v katerem je bil zaradi trdoglavosti dveh voznikov predor zaprt več kot tri ure, vozniki v dolgi koloni pa so izgubljali živce še mnogo dlje.
Po njegovem pripovedovanju sta nekega delovnega popoldneva okoli 16. ure zaradi neprimerne varnostne razdalje dva voznika rahlo trčila. Meni nič, tebi nič sta se ustavila sredi predora in čakala policiste. "Vsi drugi udeleženci so stali pred zaprtim predorom in onemogočili dostop reševalcev in policije. Ljudje avtomobilov še vedno ne razmikajo,“ je dejal naš sogovornik in nadaljeval s tem, da je operater ves čas opazoval čakajoča preko kamere, a z njima ni mogel navezati stika. Predor Golovec namreč nima zvočnikov, voznika pa nista uporabila SOS-telefona. "Po pogovoru z nami bi jima razložili, da smo dogodek posneli in da se lahko brez problema umakneta iz predora in omogočita, da sprostimo promet. Vozniki, spomnite se, da morate navezati stik!“ je pozval.
Uporabljajte SOS-telefone!
V ljubljanski center se stekajo klici iz kar 230 SOS-telefonov. Ko voznik dvigne slušalko, operater nemudoma vidi, od kod ga kliče. "Nas zanima, ali je avto v okvari, ali je prišlo do nesreče ter kdo in kako je ranjen. Tako lahko takoj obvestimo reševalce in policiste, da pridejo pravilno opremljeni in poskrbijo za hitro reševanje ter svojo varnost,“ pravi vodja centra. "Če je avtomobil obstal v predoru, je bistvenega pomena informacija s prve roke. Takoj lahko namreč pokličemo avtovleko in preprečimo zastoje zunaj predora. Nihče ne želi stati v kolonah,“ je še dodal. Sicer so v predorih SOS-telefoni večinoma nameščeni na vsakih 150 metrov. Na naše vprašanje, koliko klicev prejmejo, je odgovoril, da sorazmerno veliko, predvsem pa gre za tujce iz vzhodnih držav, ki sicer imajo mobilne telefone, a ne vedo, kam bi se obrnili po pomoč. V ta namen imajo v centru operaterji na voljo tudi poseben program s prednastavljenimi frazami v številnih tujih jezikih.
Na koncu nam je Milič še pojasnil, da je poleg velike dvorane za nadzor tudi prometnoinformacijski center, ki zbira podatke o dogajanju na državnih cestah in jih posreduje voznikom. Slednji pri obveščanju sodeluje z radijskimi postajami in spletnimi portali, ima pa tudi svojo spletno stran www.promet.si, na kateri so na zemljevidu označeni večji zastoji, nesreče, zapore cest in ostalo je dejal, nato pa še zaključil z besedami: “Pomembno je, da uporabniki avtocest vemo, kaj nam informacije o prometu ter signalizacija na cestah sporoča. Ta nikakor ni brezveze!“
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.