ANIMACIJA: Zakaj svet trepeta pred majhnim 'dečkom' iz Tihega oceana?

Letos smo priča še enemu pojavu, ki po napovedih meteorologov prav tako napoveduje rekord, globalne temperature pa naj bi dvigoval tudi prihodnje leto. Govorimo o El Niñu, ki se pojavlja ciklično (na dve do sedem let). Do sedaj najmočnejši El Niño je bil leta 1997/98, tokratni El Niño pa bo prav tako zelo močan, morda celo močnejši.

Kaj sploh je El Niño?

To je pojav, ki je povezan z nenavadno toplim morjem v ekvatorialnem delu Tihega oceana. Gre za območje med 5° južno in 5° severno od ekvatorja ter med 120° do 170° zahodno. To območje pa imenujemo regija 3.4. Gre za zelo veliko območje, ki je veliko okoli 1100 km krat 6600 km oziroma dobrih 7 milijonov kvadratnih kilometrov.

O El Niñu govorimo, ko pet zaporednih trimesečnih povprečij temperature vode na površju morja v regiji 3.4 preseže odklon 0.5 stopinj Celzija. Višji kot je odklon, močnejši je El Niño. El Niño prihaja v paru z La Niño (deklico), ki ima obratni učinek, a so njene posledice v primerjavi z El Niñom bistveno msnjše. La Niña običajno nastopi po koncu El Niña, o tem pojavu pa govorimo, ko je temperaturni odklon v omenjeni regiji petkrat zapored negativen.

Majhen 'deček', velik vpliv

Pojav El Niña ni nekaj novega, pač pa se ta vremenski vzorec na tem območju pojavlja že stoletja. Ima velik vpliv na svetovno podnebje, (k sreči) zelo majhen vpliv za območje Evrope. A to ne sme biti razlog, da ga ne bi jemali resno. Ime za ta vremenski pojav izvira iz Južne Amerike. Ker se pojavi v času okoli božiča, so mu perujski ribiči nadeli ime El Niño, kar v španščini pomeni deček oziroma božji otrok. Ribiči so zaradi toplega morskega toka, ki se je pojavil ob obalah Južne Amerike, ostali brez ulova. Že takrat pa je ta pojav zanje pomenil lakoto in revščino.

Pojav je prvič opisal britanski meteorolog Gilbert Thomas Walker leta 1923. Celoten mehanizem pa je prvič opisal in predstavil profesor na kalifornijski univerzi v Los Angelesu Jacob Bjerknes leta 1996.

Walker je med napovedovanjem vremena v Indiji opazil naslednjo povezavo: ko je bil nad Indijskim oceanom nizek zračni tlak, je bil ta visok nad Tihim oceanom. In obratno. Iz te povezave je nato ocenil, kdaj se bo začelo monsunsko deževje in kako močno bo. Ugotovil je, da vsake dve do sedem let nad tropskim delom Tihega oceana prihaja do neobičajnega kroženja zraka, ko pasatni vetrovi začnejo potiskati toplejše vode proti obali Severne in Južne Amerike, kamor prinašajo obilno deževje. Te krožne tokove zraka imenujemo Walkerjevo kroženje. Ti vetrovi prinašajo segreto vodo in zrak proti zahodu, medtem ko ob zahodni del Tihega oceana ob pojavu El Niña prihaja hladnejši vodni tok od običajnega. To pa pomeni, da imajo ta območja v času El Niña manj padavin, ponekod celo dolgotrajnejšo sušo. Tako je bilo tudi ob zadnjem El Niñu v Avstraliji in Indiji, ki ju je prizadela katastrofalna suša.

Tri rekordna leta zapored

Zadnji in hkrati najmočnejši El Niño je bil leta 1997/98. Letošnji naj bi bile enako močan ali celo močnejši. Globalno gledano so leta, ko imamo El Niño (torej toplo fazo celotnega cikla), toplejša. To pa pomeni, da lahko v primeru, da bo tokratni El Niño upravičil napovedi in postal še močnejši od svojega predhodnika, pričakujemo nove temperaturne rekorde.

Niz rekordno toplih let se bo tako nadaljeval. Po rekordno toplem letu 2014, bo letos skoraj zagotovo dosežen nov temperaturni rekord, leto, ki sledi močnemu El Niñu, pa je ponavadi še toplejše.

Meritve, ki jih opravlja NOAA, kažejo, da je El Niño oceanske vode ogrel že za 0,85 stopinje nad povprečjem 20. stoletja, prvi vplivi letošnjega El Niña pa se že poznajo. Še več, tedenski temperaturni odkloni so že presegli tiste iz konca leta 1997, tako da so rekordni. Medtem ko so bili konec novembra 1997 največ 2,8 stopinje Celzija, so sedaj že 3,1 stopinje Celzija, v svojem blogu razvijanje tokratnega El Niña komentira meteorolog Jeff Masters.

Kljub vsemu se za določanje jakosti upošteva trimesečno povprečje, zato je o najmočnejšem El Niñu težko govoriti. Septembra in oktobra so bili temperaturni odkloni manjši kot leta 1997, novembra se je močno okrepil, lahko da bo že decembra precej oslabel, kar je težko napovedati. Prav lahko se zgodi, da bo tokratni El Niño zelo močan, a še vedno šibkejši od prejšnjega (1997/98).

To so območja, kjer ima El Niño največji vpliv

Vpliv El Niña je izrazit v številnih regijah. V bistvu ta pojav vpliva na podnebje skoraj polovice zemeljske oble. Težko je govoriti o splošnih posledicah El Niña, saj so posledice tako El Niña kot La Niñe različne od dogodka do dogodka in niso v celoti odvisne od temperaturnega odklona v regiji 3.4. Je pa načeloma tako, da močnejši kot je El Niño (večji kot je odklon v regiji 3.4), hujše so posledice.

Najbolj znani vplivi so sledeči: suša v Indoneziji, na severu Avstralije, severovzhodu Brazilije in jugovzhodu Afrike. Obsežni nalivi in poplave v Peruju, na vzhodu Argentine in na jugovzhodu ZDA, kjer bo El Niño poskrbel za razmeroma hladno vreme. Neobičajno toplo vreme pa bo El Niño prinesel severu Severne Amerike in Japonski.

Na severni polobli so učinki El Niña najbolj izraziti v zimskih mesecih, njegov vpliv pa lahko traja tudi dlje. Kalifornija, ki jo že več let pesti katastrofalna suša, upa, da bo na račun El Niña vsaj malo obnovila zaloge pitne vode. Na drugi strani oceana pa Avstralija trepeta pred sušo, ki je s seboj prinesla katastrofalne požare. Prve posledice El Niña so že vidne, saj je padavin mnogo manj od povprečja v Indiji in na zahodu Afrike.

El Niño draži cene hrane

Pri nas so učinki El Niña majhni, vsaj kar se vremena tiče, jih pa občutimo na ekonomskem področju, saj se je po prejšnjem rekordnem El Niñu močno podražila hrana, po nekaterih podatkih se določeni pridelki podražijo celo do 10 odstotkov. Običajno poskočijo cene rižu, kavi, kakavu in sladkorju. Najdražji del, ki ga terja od človeštva El Niño, pa je škoda, ki nastane zaradi naravnih katastrof in seveda človeške žrtve.

Kakšen je vpliv El Niña v Sloveniji?

Hišni prognostik je analiziral štiri zime, ki so sovpadale s štirimi, do sedaj najmočnejšimi El Niñi. Na osnovi podatkov v tabeli je poskušal ugotoviti, ali se posledice El Niña na kakršen koli način odražajo na vremenu pri nas.

Izbral je tri kraje po Sloveniji: Mursko Soboto, Ljubljano in Rateče. Za posamezen kraj je navedel povprečno temperaturo za tri mesece, ki predstavljajo meteorološko zimo (december, januar in februar), število mrzlih dni (dnevi, ko se temperatura spusti pod -10 stopinj Celzija), zadnji stolpec pa predstavlja število dni s snežno odejo ob 7. uri zjutraj.

Vsak od krajev ima za posamezno spremenljivko navedeno tudi dolgoletno povprečje, torej povprečje med leti 1981 in 2010. Vsi podatki so rezultat meritev Agencije RS za okolje.

Iz zbranih podatkov bi težko z gotovostjo rekli, da El Niño bistveno vpliva na vreme pri nas. V času zadnjega in zaenkrat še rekordnega El Niña je bila zima pri nas glede na temperaturo zelo povprečna, v prvih treh obravnavanih dogodkih pa je bila temperatura celo podpovprečna glede na obdobje 1981-2010. Opaziti je, da je v času El Niña malo zelo hladnih dni. Prav tako se je v zimi 1997/98 sneg v nižinah obdržal bistveno manj dni kot običajno, medtem ko je bilo v Ratečah število dni s snežno odejo povsem povprečno.

Morda bo podobna situacija tudi letos. To pa bi lahko pomenilo, da bo potrebno za prave zimske užitke na snegu obiskati višje ležeče kraje.

Več informacij o El Niñu najdete na spletni strani ameriške uprave za NOAA ter na spletni strani Svetovne meteorološke organizacije.