V ponedeljek, 9. maja, Merkur potuje pred Sončevo ploskvijo. Pojav, imenovan tranzit oziroma prehod Merkurja pred Soncem, se povprečno zgodi na vsakih 8,5 leta oziroma, kot pravijo pri Nasi, okoli 13-krat v stoletju. Naslednji bo novembra 2019, nazadnje pa smo ta pojav videli 7. maja 2003, zadnji prehod se je sicer zgodil pred 10 leti, in sicer 8. novembra 2006, ki pa ga pri nas nismo videli.
Pojav bo v Sloveniji viden, a ne s prostim očesom, saj je Merkur premajhen. Vsekakor je pri opazovanju treba upoštevati ustrezne varnostne ukrepe, saj lahko drugače nastanejo poškodbe oči. Prehod Merkurja ne bo viden na Japonskem in drugih delih vzhodne Azije in Avstralije. Bo pa v celoti viden iz zahodne Evrope in ZDA. Pri nas bo prehod viden oziroma bo potekal od 13.12 do 20.42. Kot kaže, bo vreme delno naklonjeno, mogoče je namreč, da bodo Sonce sem ter tja za kakšno minuto v ponedeljek popoldne prekrili oblaki (več na vreme.24ur.com), bo pa mogoče na spletu najti številne prenose v živo.
''Ko se začne prehajanje, je Sonce skoraj najviše na svojem dnevnem potovanju, torej okrog 60 stopinj nad južnim obzorjem, ko pa se konča, je samo 4 stopinje nad zahodno-severozahodnim obzorjem (pri nas bo zašlo nekaj minut pred koncem prehoda),'' so zapisali pri astronomski reviji Spika, pri kateri so pripravili tudi spodnjo animacijo prehoda.
Prehod je sicer pojav, ki je podoben Sončevemu mrku. Razlika je v tem, da ta ''mrk'' ne bo tako izrazit kot pri običajnih Sončevih mrkih. Merkur je namreč zelo majhnen planet. Njegov premer znaša okoli 4880 kilometrov. V času prehoda bo Merkur od Sonca oddaljen 68 milijonov kilometrov, od Zemlje pa 83 milijonov kilometrov, zato bo viden kot drobna črna pika, ki bo drsela čez Sončevo ploskev, pojasnjuje Igor Žiberna, predstojnik oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti v Mariboru.
Merkur je najmanjši planet v Osončju, od naše Lune je večji le za okoli 30 odstotkov. Merkurjev prehod se zgodi ali zgodaj maja ali novembra. V teh mesecih namreč tirnici Zemlje in Merkurja ustrezno prečkajo (Merkurjeva orbita je namreč nagnjena k Zemljini), pa še to se zgodi vsakih nekaj let.
V zadnjih 700 letih se je dve tretjini prehodov zgodilo novembra, ko je planet videti manjši, in sicer je velik le 1/194 velikosti Sonca. Maja je Merkur videti večji, saj je velik 1/158 velikosti naše zvezde. To še vedno pomeni, da je Merkur v primerjavi s Soncem videti le kot pika, kar pomeni, da ga s prostim očesom ni mogoče videti. Prav tako ga ni mogoče videti s posebnimi očali, ki jih uporabljamo pri opazovanju Sončevih mrkov. Brez težav pa se ga bo videlo s teleskopi, seveda z ustrezno zaščitno folijo. Po številnih krajih so pripravili javna opazovanja.
Prehod leta 2006:
''Prehod Merkurja se bo 9. maja 2016 začel ob 13.12 po srednjeevropskem poletnem času, ko se bo Merkurjeva ploskev navidezno prvič dotaknila Sončeve. T. i. drugi stik, ko se bo Merkur s celotno ploskvijo znašel znotraj Sončeve, se bo zgodil 3 minute in 12 sekund pozneje. Sredina prehoda bo nastopila ob 16.58. Konca prehoda, ki se bo zgodil ob 20.42, iz naših krajev žal ne bomo mogli opazovati, saj bo Sonce prej zašlo za matematični horizont (v Mariboru ob 20.17). Celoten prehod bo torej trajal dobrih sedem ur in pol,'' je še pojasnil Žiberna. Še bolj redki so prehodi Venere
Prehod Venere se ponovi vsakih 243 let, v povprečno osmih letih se zgodita dva, nato pa nastopi dolga luknja 121,5 oziroma 105,5 leta. Nazadnje smo to v Sloveniji lahko opazovali 8. junija 2004, zgodil pa se je tudi 5. oziroma 6. junija 2012, kar je bil tudi zadnji prehod v 21. stoletju. Pred tem so prehod Venere zaznali decembra 1874 in decembra 1882. Naslednji prehod Venere pa se bo zgodil šele 10. decembra 2117 in ne bo viden iz Slovenije, nato pa 8. decembra 2125.
Prvi je tranzit Merkurja leta 1631 opazoval Pierre Gassendi na podlagi ugotovitev Johannesa Keplerja. Venero pa so pred Soncem prvič opazovali leta 1639.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.