Vizjak: ZDR gre v pravo smer

Odbor DZ za delo je razpravljal o dopolnilih k predlogu zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Skupaj jih je bilo vloženih čez 100. Doslej je bilo nekaj več razprave o amandmajih, ki se nanašajo na zaposlovanje za določen čas in na kvote za agencijsko delo. Zlasti glede zadnjih sindikati in delodajalci ostajajo neusklajeni.

Kot je znano, je DL minuli teden v DZ vložila dopolnilo k 55. členu predloga ZDR, ki povzema današnji sistem sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas oz. veriženje pogodb za določen čas.

Izvršni sekretar za pravno področje in področje delovnih razmerij pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je danes izpostavil, da bi sprejetje tega amandmaja pomenilo, da bi sindikati nasprotovali sprejetju ZDR. Verjamejo namreč, da bi ohranitev današnjega sistema zaposlovanja za določen čas še povečalo segmentacijo na trgu dela.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole pa je menil, da je dopolnilo DL za delodajalce v resnici "res potrebno". Kljub temu so se mu odpovedali.

O zaposlovanju za določen čas

Socialni partnerji so na ponedeljkovih pogajanjih po 10 urah vendarle našli kompromisno rešitev, ki naj bi preprečila veriženje zaposlitev za določen čas, hkrati pa omogočila vzporedno sklepanje pogodb o zaposlitvi za isto delo.

Delodajalci bi lahko namreč za isto delo za določen čas, a največ za dve leti, v primeru povečanih potreb zaposlili več ljudi.
Rihard Braniselj je v imenu DL zaradi ponedeljkovega dogovora omenjeni amandma danes umaknil, poslanci pa so potrdili dogovorjeno rešitev. Tudi ta je sicer v določenem delu še odprta, socialni partnerji pa jo bodo skušali zapreti do 26. februarja.

Kaj pa agencijsko delo?

Zbrani na odboru so nekaj več besed namenili tudi neusklajenemu 59. členu oz. koalicijskemu dopolnilu, ki predvideva 25-odstotno kvoto za agencijsko delo. To pomeni, da bi lahko agencijski delavci predstavljali le 25 odstotkov vseh zaposlenih pri podjetju oz. uporabniku agencijskega dela, v to kvoto pa se ne bi štelo zaposlenih za nedoločen čas pri agenciji.

Sindikati uveljavitev kvotnega sistema v tem delu pozdravljajo, a so prepričani, da je omejitev premajhna oz. odstotek previsok, je povedal Zorko. Po njegovih besedah namreč ne ustreza dejanskemu stanju, saj imata tako velik delež agencijskih delavcev le eno ali dve podjetji.

Smole je medtem poudaril, da delodajalci nasprotujejo uvedbi kakršnihkoli kvot, saj so zanje prožne oblike dela zelo pomembne.

Poslanci so na predlog ministra za delo Andreja Vizjaka dopolnilo vendarle sprejeli. Člen bo namreč tako ostal odprt za razpravo socialnih partnerjev in ga bo mogoče spreminjati z amandmajem na amandma.

Poslanci so sicer koalicijska dopolnila, vložena do 85. člena, potrdili brez večjih težav. Nekatera opozicijska dopolnila so zavrnili, a bi se lahko socialni partnerji glede na današnjo razpravo o njih še pogovarjali na pogajanjih.

Tudi o odpravninah

V drugem delu seje je odbor zavrnil odprtje člena, ki se nanaša na višino odpravnin. Ministrstvo za delo je v predlogu ZDR predvidelo, da je delodajalec delavcu, ki mu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti, dolžan izplačati odpravnino v višini ene petine osnove – povprečne plače v zadnjih treh mesecih – za vsako leto dela, če je pri njem zaposlen od enega do desetih let, eno četrtino osnove, če je pri njem zaposlen več kot deset do 20 let in eno tretjino osnove, če je pri njem zaposlen več kot 20 let. V DL, DeSUS in SD so vložili amandma. Vizjak je predstavnike strank, ki so vložile omenjene amandmaje, pozval, naj ne delajo škode, saj so odpravnine za socialne partnerje zelo "delikatna stvar", dopolnila pa bi lahko "marsikaj postavila pod vprašaj".

So pa poslanci potrdili dopolnilo odbora k 132. členu, ki govori o odpravnini ob upokojitvi. Gre za rešitev, ki med socialnimi partnerji še ni usklajena, a bo amandmiranje člena socialnim partnerjem omogočilo nadaljnja pogajanja o tem vprašanju.