Po sestanku z vlado policisti še vedno vztrajajo pri napovedani stavki

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je ob robu današnje seje vlade poudaril, da se vlada na zahteve sindikatov odziva praktično dnevno in vsak dan sedijo z drugo sindikalno pogajalsko skupino. Vlada v dialogu s sindikati javnega sektorja vztraja ves mandat, spoštuje dogovore, varčevalni ukrepi se sproščajo, plače postopno rastejo, je našteval minister Koprivnikar. Zato so zanj nesprejemljivi argumenti, ki jih je bilo slišati pri sredini stavki dela sindikatov javnega sektorja. Kot je ponovil, za stavke ni nobenih osnov.

S policisti še niso dosegli dogovora

Danes so vladni predstavniki sedli za mizo s policisti, v petek pa se bodo pogajali še s predstavniki sindikata delavcev v zdravstveni negi ter sindikata zdravstva in socialnega varstva.

"Zaenkrat nismo ničesar dogovorili. Smo pa pojasnili določena vprašanja, ki jih je imela vladna stran o posameznih stavkovnih zahtevah. Dogovorili smo se, da se bomo pogajali za sklenitev stavkovnega sporazuma v skladu s poslovnikom, ki velja za takšna pogajanja. Na podlagi današnjih pojasnil bo vladna stran pripravila celovit odgovor na vse stavkovne zahteve in se bomo predvidoma v prihodnjem tednu spet srečali," je po koncu pogajanj povedal predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič.

Kot je dejal, je na podlagi današnjega sestanka težko kar koli sklepati. "Vsekakor pa smo dobili občutek, da je tudi vladna stran, ne samo sindikalna, zainteresirana, da pridemo do nekakšnega dogovora in izpolnitve določenih stavkovni zahtev," je dejal.

V Policijskem sindikatu Slovenije in Sindikatu policistov Slovenije vladi očitajo kršitev stavkovnega sporazuma, ki ga je z njima podpisala leta 2016 in s katerim se je končala večmesečna stavka policistov.

Po mnenju policijskih sindikatov je vlada sporazum kršila z aneksom h kolektivni pogodbi za državno upravo, ki ga je s predstavniki sindikatov podpisala lani poleti po pogajanjih o odpravi plačnih anomalij. Kot so opozorili, je namreč enostransko posegla v pravice in vzpostavljena razmerja, dogovorjena s sporazumom.

Policisti prav tako zahtevajo izplačilo posebne nagrade policistom za vsako leto opravljenega dela, nadomestilo za dolžnost ukrepanja ob vsakem času, ovrednotenje prepovedi članstva v političnih strankah, odpravo anomalij pri poklicnem in starostnem upokojevanju policistov ter ureditev pravic kariernega policista v tarifnem delu kolektivne pogodbe za policiste.

Med zahtevami so še presistemizacija strokovno-tehničnih delovnih mest v policiji in odprava vseh ostalih anomalij. Zahtevajo tudi drugačno ureditev premakljivega delovnega časa in obvezne prisotnosti javnih uslužbencev v vladnih službah, ministrstvih in organih v sestavi ter določitev pravice do izplačila jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe.

Koprivnikar: Ne bomo ogrozili normalnega delovanja države

"Delamo vse, kar je v naši moči in kar je v okviru realnih možnosti, tudi finančnih, da se približamo interesom sindikatov," je zagotovil, a hkrati ponovil, da čez mejo, ki bi ogrozila normalno delovanje države, ne bodo šli.

Koprivnika se strinja s trditvijo, da se verjetno išče predvolilni čas kot priložnost, da se od vlade izsili neke obljube z zavedanjem, da jih bo preložila na prihodnjo vlado. "A kot sem že večkrat poudaril, ne gre za obljube ene ali druge vlade, gre za davkoplačevalski denar, gre za uravnoteženost naše države. Ne glede na to, katera in kakšna vlada jo bo vodila, bodo problemi enaki in makroekonomska slika bo enaka," je dodal.

Ponovil je tudi, da je šlo v sredo za interesno stavko, v kateri sindikati zahtevajo nekaj več od zagotovljenih pravic, ki se v celoti izvajajo. Zato ni podlage, da bi takšno stavko državni organi in vlada plačali. Kar pa zadeva morebitne posledice sredine stavke, težko daje neke konkretne ocene.

Na področju živilske industrije je bila zaradi vnaprejšnje najave stavka pričakovana in so se obrati večinoma temu prilagodili, pa tudi na strani stavkajočih je bilo po ministrovih besedah precejšnje razumevanje do potreb državljank in državljanov in so svoje stavkovne aktivnosti prilagodili tako, da ni bilo povzročene večje škode ljudem, niti v gospodarskem smislu ne.

Sicer pa je minister prepričan, da tudi ne vzdrži argument o rušenju enotnega plačnega sistema. Ko so se nekateri sindikati odločili za samostojne stavke, so se z njimi pogajali, saj se vlada mora pogajati, če ji nekdo napove stavko, tako kot se tudi danes pogaja z vsemi skupinami. V primeru zdravnikov sam ni bil naklonjen sklenjenemu sporazumu, a je ta dejstvo, in so nato takoj "prevzeli zavezo, da bodo spremembe pri zdravnikih uravnotežili tudi z ostalimi poklicnimi skupinami".

Kot je zagotovil, od tega dejstva ne bežijo, ravno zato, ker imamo enotni plačni sistem, in se o tem pogajajo. A dogovoriti se morajo za pogajalsko mizo, vlada pa težko sprejme, "da je premik ene plačne skupine povod za generalno spremembo vrednotenja vsega v javnem sektorju". To pa je argument, na katerem stavkajoči postavljajo svoje zahteve, je pojasnil.

Židan ne pričakuje, da se bodo pogajanja končala v nekaj tednih ali mesecih

Predsednik SD Dejal Židan pa je dejal, da imajo ljudje pravico do stavke. Kot sam razume, so stavkali predvsem zato, ker imajo občutek, da obstajata dve kategoriji javnih uslužbencev - tisti, ki se jim je življenje bolj izboljšalo, in ostali, ki so v večini. A po njegovem prepričanju se vsi zavedajo, da ima država omejitve, in da morajo imeti od gospodarske rasti koristi vsi, tudi na primer upokojenci in tisti, ki čakajo v čakalnih vrstah v zdravstvu.

Židan ne pričakuje, da bi bilo možno pogajanja zaključiti v nekaj tednih ali mesecih. Če bi sam določal cilj, pa bi ta bil, da ponovno vzpostavijo neke vrste čvrsti enotni plačni sistem, nato pa se vsako leto pogajajo, za koliko se izboljšajo plače vseh, ki te dobivajo iz državnega in lokalnih proračunov, seveda ob upoštevanju gospodarskega stanja v državi.