DZ: Banka Slovenije naj analizira potencialno tvegane kredite

SDS je nabor 73 ukrepov predlagala zato, ker vladi očita pasivnost in zgrešeno gospodarsko in javnofinančno politiko v času krize, poslanci pa so ob koncu izredne seje tako potrdili sklep, ki ga je v ponedeljek sprejel odbor DZ za gospodarstvo.

Ta je namreč sklepe, ki jih je pri zahtevi za sklic izredne seje predlagala skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS), precej predrugačil in pri tem upošteval tudi mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, češ da so sklepi nerealni in presegajo pristojnosti DZ v razmerju do vlade.

Predlagatelji so med drugim npr. želeli, da bi DZ v skladu z vsebino ukrepov v tretjem paketu priporočil vladi, naj v roku enega meseca pripravi spremembe oz. dopolnitve 17 sistemsko pomembnih zakonov ter jih posreduje v obravnavo in sprejem DZ oz. na podlagi predlogov SDS sprejme ustrezne zakonske predloge oz. podzakonske akte.

Janša: Bistvo vladne politike je pasivno čakanje

SDS je na izredni seji vladi večinoma očitala, da v krizi deluje po neprimernem konceptu. Predsednik SDS Janez Janša je tako ponovil, da v SDS že ves čas zavračajo vladno protikrizno gospodarsko politiko, katere bistvo je pasivno čakanje, da se bodo naročila iz tujine vrnila, osredotočenost ukrepov na slaba podjetja in zanemarjanje novih, prelaganje bremena krize na prihodnje generacije z enormnim zadolževanje, nepovezanost ukrepov s podnebnimi spremembami in prezrt trajnostni razvoj, gre pa tudi za marksistično modrovanje o tem, da je kriza dokaz za zgrešenost tržnega gospodarstva.

V SDS so vladi očitali predvsem, da z ekspanzivno javnofinančno politiko le nevarno povečuje zadolženost, denarja pa ne namenja za pomoč gospodarstvu in krepitev gospodarske konkurenčnosti države ter za postavljanje temeljev nadaljnjega razvoja države.

Pahor: Vlada predloge jemlje resno

Premier Borut Pahor je medtem zagotovil, da je vlada tik pred zaključkom priprave izhodne strategije, zato je zavrnil argumente o pasivnosti in zamujanju. Napovedal je, da bo vlada konec meseca predstavila tako nabor ukrepov ekonomske politike kot strukturnih prilagoditev s ciljem dviga konkurenčnosti in ustvarjanje novih delovnih mest ter istočasno ohranjanja najvišje možne mere socialne kohezivnosti. Pahor je zagotovil, da predloge SDS pri pripravi strategije vlada jemlje zelo resno in da bo tiste, ki se ji zdijo primerni, skrbno preučila.

Pahor je pojasnil, da imajo podobne javnofinančne primanjkljaje tudi druge članice evrskega območja, ki so bila na krizo bolje pripravljene. Vsak primanjkljaj je po njegovem prepričanju dolgoročno nesprejemljiv, a vlada je morala sprejeti ukrepe za ohranjanje socialne povezanosti v državi, zato da ljudje sedaj lahko vladi prisluhnejo, ko gre v resne in korenite ukrepe.

Dvom v dobronamernost predlogov in očitki o populizmu

Številni poslanci koalicije so sicer izražali dvom v dobronamernost predlogov SDS, saj naj bi bili ti v veliki meri populistični in glede na trenutne javnofinančne razmere nevzdržni. SDS so očitali izrabljanje trenutnih razmer za nabiranje političnih točk.

Vseeno pa se je večina zavzela za to, da vlada javnofinančno primerne predloge preuči. Za široko sodelovanje pri pripravi izhodne strategije in drugih ukrepov za zagotavljanje nadaljnjega razvoja Slovenije pa so se zavzeli v SLS in SNS.

Poslanska skupina SDS je zahtevala tudi razpravo, na kateri naj bi ugotavljali koruptivno financiranje gospodarskih družb, ki so v lasti javnih funkcionarjev. Po predlogu SDS bi morali centralno banko pozvati k poročanju o sumih koruptivnih financiranj podjetij v solastništvu javnih funkcionarjev, vendar je DZ na koncu sklenil Banki Slovenije zgolj predlagati, naj zbere in analizira podatke o potencialno tveganih kreditih podjetjem.

So želeli politično obračunavati?

SDS še posebej zanimajo vsi podatki v zvezi s posojili Nove Ljubljanske banke (NLB) zagorski skupini podjetij Ultra, o čemer je tudi večinoma tekla beseda v okviru te točke dnevnega reda. Medtem ko so poslanci SDS menili, da je Ultra v času kreditnega krča, ki je podjetjem zaprl pot do kreditiranja, lahko prišla do posojila le na podlagi političnega kriterija, pa je minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič to zanikal.

V vseh poslanskih skupinah so se strinjali, da je treba razčistiti sume nezakonitega odobravanja kreditov podjetjem, ob čemer pa so poslanci koalicije SDS očitali, da je sklic današnje izredne seje zahtevala z namenom političnega obračunavanja.