Vladi še eno opozorilo pred socialnimi nemiri

Na predloge vlade za varčevalne ukrepe so se že včeraj odzvali predstavniki obeh policijskih sindikatov. Oboji so zapisali, da so predlogi nesprejemljivi, eden izmed obeh sindikatov pa je premierja Janeza Janšo pozval, naj začne varčevati pri "tajkunih" in bogatih državnih funkcionarjih. Tako so predlagali, naj vse plače v javnem sektorju in podjetjih, ki so v državni lasti, znižajo do te mere, da ne bodo presegale plače predsednika vlade.

Danes so se odzvali še v sindikatu obrambnega ministrstva. Glede predloga o 15-odstotnem znižanju osebnih dohodkov zaposlenih v javni upravi so opozorili, da od uvedbe plačilnih razredov še vedno okoli 80 odstotkov zaposlenih na obrambnem ministrstvu nima odpravljenega nesorazmerja plač, že ob sami uvedbi plačilnih razmerij pa so zaposleni v obrambnem resorju izgubili okoli 18 odstotkov realne vrednosti. Zato zahtevajo takojšnjo odpravo vseh anomalij in krivic, skupaj z zamudnimi obrestmi, takojšnjo sprostitev napredovanj in takojšnje izplačilo obeh četrtin, šele nato pa so se pripravljeni pogovarjati o znižanju plač. Glede neizplačila regresa za letošnje leto pravijo, da se s tem ne strinjajo.

Tudi sindikat zaposlenih v obrambnem resorju tako kot sindikat policistov vlado svari, da lahko njeni predlogi, če bo pri njih vztrajala, povzročijo socialne nemire in nerede v državi, kar bi pomenilo še dodatno poglabljanje ekonomske in socialne krize, skupaj s padcem bonitetne ocene. Vlada sicer zagotavlja, da bi sprejetje varčevalnih ukrepov zopet zvišalo bonitetno oceno Slovenije, kar bi hkrati pocenilo zadolževanje. Na koncu pa so v sindikatu obrambnega resorja izrazili popolno podporo Sindikatu policistov Slovenije in napovedali, da "bodo organizirano in enotno v imenu vseh zaposlenih nastopili proti posegom vlade, ki nimajo nobene legitimnosti".

SVOZ: Treba bi bilo določiti višino plače, pri kateri bi se začelo zniževanje

Kot pravijo v Sindikatu vojske, obrambe in zaščite, bo vladin predlog udaril le delavce oz. najnižji sloj. "Tudi ta vlada se ne zaveda, da bolj kot zmanjšujejo kupno moč državljanom, bolj se manjša potrošnja, posledično pa tako v državno blagajno priteka bistveno manj davka. Zato prične vlada zviševati trošarine in davke, da polni proračun, zaradi česar državljani oziroma predvsem delavci prevzemajo celotno breme varčevanja," so zapisali.

Po njihovem mnenju je linearno znižanje plač nedopustno. "Treba bi bilo določiti višino plače, pri kateri bi se pričelo zniževanje. Pri takšnem predlogu bo kar nekaj zaposlenih na minimalni plači in pod njo. Nedopustno je, da je vlada najprej nekaterim povečala osnovne plače, nato pa želi plače zmanjšati."

Sprašujejo se, zakaj ni nikjer govora o učinkovitosti države ter o kaznovanju in odvzemu premoženja tistim, ki so si ga pridobili na nezakonit način, vrnitvi premoženja, odnešenega v tujino, obdavčitvi bogatih državljanov, obdavčitvi visokih nagrad "managerjev", ukinitvi izplačevanja pretirano visokih odpravnin in drugih privilegijev "kastam", zajezitvi dela na črno, sivi ekonomiji na splošno (pobiranju davkov), študentskem delu ... "Vlada bi se morala lotiti reševati finance strokovno in predvsem z dolgoročnimi ukrepi ter najprej vzpostaviti delovanje pravne države. Če je to njihovo mnenje in znanje, potem naj gredo že včeraj, ker danes je že prepozno," so zaključili.

Vizjak: Letos bi na ministrstvu prihranili 120 milijonov evrov

Glede predlaganih varčevalnih ukrepov se je danes odzval minister za delo Andrej Vizjak. Učinek predlaganih ukrepov in rebalansa letošnjega proračuna 2012, ki zadevajo njegov resor, bo letos dosegel 120, v prihodnjih letih pa 200 milijonov evrov.

Pojasnil je, da na področju trga dela predlagajo štiri vrste ukrepov. Pod prvim ukrepom je navedel skrajšanje dobe prejemanja denarnega nadomestila za brezposelne na največ 18 mesecev. Kot je povedal, ta ukrep v prvem letu ne bo imel pravih finančnih učinkov, v letu 2013 bo učinek znašal 1,1 milijona evrov, v letu 2014 pa 14,5 milijona evrov.

Drugi ukrep po besedah ministra predvideva znižanje višine nadomestila za brezposelne z 80 na 70 odstotkov v prvih dveh mesecih, nato pa do izteka pravice nadomestila na 60 odstotkov. Ta pravica je sicer odvisna od posameznikove delovne dobe oz. dobe, ko je posameznik plačeval prispevek za zavarovanje za primer brezposelnosti. Predvideno je tudi 15-odstotno znižanje zgornje meje nadomestila (s 1050 evrov na okoli 850 evrov).

Na ta način bo država letos prihranila slabih 12 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa 18 milijonov evrov, je dejal Vizjak. Pri tem je opozoril, da je šlo v lanskem letu za nadomestila za brezposelnost okoli 300 milijonov evrov, kar je več, kot ima na voljo marsikateri resor. Gre za skoraj odstotek bruto domačega proizvoda, je opozoril. Dodal je, da je višina nadomestila v Sloveniji "demotivator", tako da mnogi, ki bi lahko poprijeli za delo, tega ne storijo.

Tretji ukrep je po ministrovih besedah zakon o koncesijski dajatvi za delo študentov. "Predlagamo povečanje koncesijske dajatve s 14 na 25 odstotkov in znižanje deleža sredstev, ki ga prejemajo študentske organizacije in posredovalci dela, to so študentski servisi," je povedal. Od tega ukrepa si vlada letos obeta 24 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa 36 milijonov evrov. Zadnji predlagani ukrep na področju trga dela je ukinitev subvencioniranja študentske prehrane v juliju in avgustu. Kot je v tej luči spomnil Vizjak, imajo tedaj študenti počitnice. Dodal je, da bi država na ta način prihranila 1,7 milijona evrov.

Najšibkejši ne bodo prizadeti

Varčevalni ukrepi na področju družinske politike pa po besedah ministra ne bodo prizadeli socialno najšibkejših. Porodniški dopust, ki traja tri mesece, bo še vedno plačan tako kot do zdaj. "Nadomestilo za nego otroka v nadaljnjih šestih mesecih pa bi se po predlogu znižal z zdajšnjih 100 odstotkov na 90 odstotkov in v zadnjih treh mesecih z zdajšnjih 100 na 80 odstotkov," pravi Vizjak.

Na pokojninskem področju predlagajo, da dodatek za rekreacijo upokojencem dobijo tisti, katerih pokojnina znaša do 414 evrov, in sicer v enakem znesku kot do zdaj. Tistim, katerih pokojnina znaša od 414 do 622 evrov, naj se dodatek zniža na 111 evrov, tisti, katerih pokojnina je nadpovprečna, pa dodatka ne bi dobili, je dejal minister.