Bo zaradi tega še več dela na črno?

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je stopil v veljavo 1. januarja letos, naj bi poskrbel za bolj pravičen sistem določanja socialnih transferjev, tako pravi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Ta zakon je sprožil veliko slabe volje med prosilci, saj so mnogi po tem zakonu ostali brez socialne pomoči. Veliko prosilcev za znižano plačilo vrtca je, če imajo to srečo, da so odločbo s strani centra za socialno delo že dobili, zgroženih ugotovilo, da so pri plačilu vrtca napredovali tudi do dva razreda (v povprečju imajo mesečno do 60 evrov dražji vrtec). Posledično imajo tudi nižje otroške dodatke.

Z varčevalnim zakonom, ki je začel veljati 1. junija, pa so mnogi od teh vlagateljev ostali celo brez določenih transferjev, kot sta otroški dodatek in dodatek za veliko družino, ki je odslej omejen s premoženjskim cenzusom. O tem smo podrobneje že poročali.

Spodbuda ali kazen za začetek podjetništva?

Tokrat pa opozarjamo na težave malih podjetnikov. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč v delu, kjer govori o dohodku iz dejavnosti, določa, da če je oseba dejavnost šele začela opravljati ali če je njen mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, se kot njen mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75 odstotkov bruto minimalne plače (kar za minulo leto znaša 6732 evrov). Pa če je ta dohodek zaslužil ali ne. V vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev se tako osebi, ki ima na primer odprt s. p., v prvem letu poslovanja (v primeru, da je imel nizke prihodke) šteje, kot da je v tem letu zaslužila 6732 evrov bruto.

Ta znesek je del fiktivnega dohodka, ki ga država upošteva pri dodeljevanju pravic iz omenjenega zakona. In spet se vračamo k temu, da so v ta fiktivni dohodek družine šteti tudi zneski, s katerimi družina praktično ne more razpolagati oziroma se z njimi preživljati. Mnogi podjetniki, ki zaradi krize na trgu niso imeli uspešnega leta in so njihovi dohodki bistveno nižji od minimalne plače v Sloveniji, imajo tako med dohodki prikazana sredstva, ki jih na svojih računih nikoli niso videli. Kot nas opozarja bralka, je zaradi tega dohodka presegla premoženjski cenzus, ki določa, ali je vlagatelj upravičen do otroškega dodatka, do pomoči ob rojstvu otroka in do dodatka za veliko družino. "Nikoli nisem želela biti breme državi, zato sem zaradi slabe plače odprla popoldanski s. p., a promet je bil slab. Na koncu sem imela več stroškov z računovodstvom kot zaslužka, zato sem firmo zaprla. Zdaj pa imam med dohodki navedeno poleg plače še, da sem lansko leto zaslužila 6732 evrov bruto na račun svoje popoldanske obrti. Ta fiktiven dobiček je za nas res samo fiktiven, ni pa fiktivno, da bom zaradi tega ob dodatek za otroke in še vrtec je dražji," nam pojasnjuje bralka, ki se sprašuje, ali ne bo zaradi teh določil v zakonu še več takšnih podjetnikov, ki ne bodo izstavljali računov?

Zbornica: Zakon je krivičen

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije se s to ureditvijo nikakor ne strinjajo, saj so mnenja, da je 14. člen krivičen. Zato pripravljajo pobudo za spremembo tega člena. Kot pojasnjuje Božena Macarol, svetovalka na zbornici, bodo vladi predlagali, da bi lahko vlagatelj, ki je v preteklem letu zaslužil manj kot 75 odstotkov minimalne bruto plače, kar znaša 6732 evrov, centru za socialno delo z računi dejansko dokazal, kakšen je njegov realen dohodek, ki se mu potem med dohodki tudi upošteva. "In ne neka predpostavka, da je zaslužil 6732 evrov," opozarja Macarolova.

Macarolova opozarja, da pripomb s strani članov zbornice še niso imeli. Vsekakor pa se jim zdi zadeva zelo pomembna, še posebej, ker ta zakon zajame tiste podjetnike, ki so šele začeli s svojim poslom, kot tudi vse tiste, ki med svojim poslovanjem ne dosežejo 75 odstotkov bruto minimalne plače. "14. člen zakona zajame poslovne subjekte v prvem letu poslovanja, ko bilanc še ni, kot tudi vse v naslednjih letih, če ne dosega 75 odstotkov minimalne plače," na problem opozarja Macarolova. "Pravično bi bilo, da lahko vsak, ki nima 8976 evrov letnega dohodka, svoje dejanske dohodke dokaže z verodostojnimi računi. Če teh dokazov nima, potem se naj upošteva predpostavka, da je toliko zaslužil," še dodaja Macarolova.