Pogajanja neuspešna: stavka bo, termina za nadaljevanje pogajanj pa sploh niso določili

Današnja pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja, ki so za sredo napovedali stavko, so se končala neuspešno. "Na žalost nismo nič bližje, kot smo bili v petek, ali kakšen dan prej," je ob odhodu dejal vodja vodja koordinacije stavkovnih odborov Jakob Počivavšek.

Dva dneva pred napovedano stavko nadaljevanje pogajanj zaenkrat ni predvideno. "Če smo prav razumeli, bo vladna stran s potekom pogajanj seznanila vlado. V kolikor bo pridobila kakršen koli drugačen mandat, kot ga je imela doslej oz. spremenila svoja izhodišča, potem se bodo pogajanja nadaljevala. Kdaj, v tem trenutku ni znano," je dejal Počivavšek.

Vladna stran je sicer nabor delovnih mest, ki bi jim zaradi primerljivosti z zdravniki dvignili plače, nekoliko razširila, še vedno pa je njen predlog bistveno ožji od zahtev sindikatov. Ti namreč po dvigu zdravniških plač zahtevajo dvig plač po celotni plačni lestvici, tudi za tiste do 26. plačnega razreda.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je pojasnil, da je za vladno stran najbolj sporno, da je ena ključnih sindikalnih zahtev, da se ponovno spremenijo plače tistim do 26. plačnega razreda, čeprav so v tem delu za odpravo anomalij že namenili dodatnih 70 milijonov evrov. Ta zahteva je zato po njegovih besedah za vladno stran enostavno težko razumljiva.

Potrdil je, da termina za nadaljevanje pogajanj niso določili. Sedaj se bodo po ministrovih napovedih na vladni strani posvetovali. Pri tem je poudaril, da zakon o stavki pravi, da si morata obe strani prizadevati za zbliževanje stališč. "Mi smo si zelo prizadevali. Mislim, da smo jih kar konkretno tudi približali in mislim, da je to obveznost obeh strani," je še dodal.

Cerar na vprašanje, kako bo preprečil kaos ob napovedanih stavkah: Kaosa ne sme biti in ga ne bo

Predsednik vlade Miro Cerar je na redni januarski seji danes odgovarjal na poslanska vprašanja.

Alenka Bratušek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev mu je očitala, da je "državo uspel pripeljati do največje stavke javnega sektorja v zgodovini". Spomnila je, da je vlada podpisala stavkovne sporazume z zdravniki in policisti ter zvišala plače direktorjem in ravnateljev, ob tem pa mislila, da bodo "vsi ostali javni uslužbenci ostali tiho". Zato je Cerarja vprašala, kako namerava preprečiti kaos, ki ga je pričakovati ob stavkah, ter kako je lahko dopustil, "da so mu stvari tako zelo ušle iz rok".

"Kaosa ne sme biti in ga ne bo," je zatrdil Cerar in ji očital "preveč dramatične tone". Vlada po njegovih besedah napoved stavk jemlje z vso resnostjo ter vodi intenziven dialog s socialnimi partnerji. Kot je dejal, se odgovorno in redno pogajajo ter pri tem ustrezno, sorazmerno in pravično delijo učinke gospodarske rasti tudi med zaposlene v javnem sektorju. Poudaril je, da so že za 10,7 odstotka povečali maso plač v javnem sektorju, te pa so se v povprečju zvišale za sedem odstotkov. Po njegovih besedah so prenehali veljati že skoraj vsi varčevalni ukrepi, zato težko razume "izjemne pritiske sindikatov", ki imajo enormne zahteve.

Dogovori, ki jih je vlada sklenila s posameznimi sindikati, pa se po njegovih besedah nanašajo na postopno sproščanje varčevalnih ukrepov in odpravo plačnih anomalij. Te težave so se leta kopičile, je še poudaril premier. Glede dogovora s policisti je spomnil, da so morali izpolniti zavezo ene preteklih vlad. Pri zdravnikih pa je bila vlada "prisiljena v pogajanja", pri čemer je z namenom, da bi državljanom omogočila dostop do zdravstvenih storitev, sprejela kompromisni dogovor. Tudi pri stavkovnem dogovoru z gasilci je vlada iskala soglasje vseh ostalih sindikatov, je dodal.

Napovedal je, da bo vlada nadaljevala pogajanja s sindikati javnega sektorja ter iskala čim bolj pravičen in finančno vzdržen kompromis. Dodal je, da vlada zagotavlja stabilnost, razvoj in gospodarsko rast, "ne moremo pa deliti, česar nimamo".

Vodjo poslanske skupine SD Matjaža Hana pa je zanimalo, kaj namerava vlada do konca mandata narediti za izboljšanje neto plač vseh zaposlenih, tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Spomnil je tudi na predlog za dvig minimalne plače, ki je dvignil veliko prahu.

Cerar je zatrdil, da so se neto plače vsa leta dela te vlade zviševale, predvsem preko davčnih razbremenitev. Glede višine letošnje uskladitve minimalne plače je ocenil, da je naše gospodarstvo v dobri kondiciji in bi "lahko zmoglo več kot zakonsko uskladitev z rastjo inflacije".

Zato se strinja, da se ta uskladitev postavi na višji ravni, pri čemer pa je treba upoštevati socialni in ekonomski kriterij – torej tudi interese gospodarstva. Opozoril je, da z dvigom minimalne plače ne smemo ogroziti delovnih mest in porušiti plačnih razmerij.