Ob svetovnem dnevu voda Arso razkriva v kakšni kondiciji je vodno 'ožilje' Slovenije

Voda je nepogrešljiva. Kako zelo ponavadi občutimo šele, ko nam je začne primanjkovati. Ljudje smo razsipna bitja in vse preveč posegamo v naravo, posledice naših nepremišljenih dejanj pa plačujejo bodoče generacije. Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov je leta 1993 22. marec razglasila za svetovni dan voda. Precej pozno, glede na to, da je človeštvo z vodo delalo kot svinja z mehom. Zdaj gasimo požar in sprejemamo ukrepe, da bi rešili, kar se rešiti da.

Dejstvo je, da brez pitne vode ne moremo preživeti. Žal še vedno ogromno Zemljanov nima dostopa do pitne vode, voda pa postaja tista dobrina, zaradi katere divjajo vojne. 

Osrednja tema letošnjega svetovnega dneva voda je voda in delovna mesta. Skoraj polovica delavcev v svetu (1,5 milijarde ljudi) namreč dela v sektorjih, povezanih z vodo in skoraj vsa delovna mesta so odvisna od vode in služb, ki zagotavljajo njeno varno distribucijo.Kot opozarjajo ZN, na milijone ljudi, ki delajo z vodo, pogosto ni zaščitenih z osnovnimi delavskimi pravicami. Tako se osrednja tema letošnjega dneva voda osredotoča na to, kako lahko zagotavljanje vode ustrezne kakovosti in zadostnih količin spremeni življenja in preživetje delavcev ter preoblikuje družbo in gospodarstvo.

Slovenija je bogata z vodnimi viri in po količini vode ena najbogatejših evropskih držav. Tako kot v svetu tudi v Sloveniji količina vode ni prostorsko enakomerno porazdeljena. In če velja podatek, da se letno po ozemlju Slovenije pretoči okoli 34 milijard kubičnih metrov vode, potem je prav, da izvemo, kakšni so rezultati monitoringa kakovosti slovenskih rek, jezer, morja, kot tudi podzemne vode, ki je potekal od leta 2009 do 2013.

Monitoring voda: v Sloveniji zaznali boljše ekološko stanje voda

Rezultate so predstavili na Agenciji RS za okolje, kjer so poudarili, da na podlagi teh rezultatov dosega v Sloveniji dobro ali boljše ekološko stanje 59 odstotkov rek. Lahko bi rekli, da je stanje zadovoljivo. Poslabšanja glede na predhodni monitoring tudi niso zaznali. A vendar je še vedno precej prostora za izboljšanje. So pa na Arsu med monitoringom zaznali, da največji vpliv na reke predstavljajo hidromorfološke obremenitve. Te so posledica človeškega delovanja na rečno strugo, sem pa spadajo razne rečne pregrade, kanalizirane struge, posegi v rastje na nabrežju in tako dalje. Po drugi strani so rezultati vzorčenja, ki je potekal na 138 vodnih telesih rek pokazali, da se obremenjenost s hranili in posebnimi onesnaževali glede na prejšnje obdobje spremljanja stanja ne spreminja, še naprej pa se zmanjšuje obremenjenost z organskimi snovmi.

Leta 2006 je vodna direktiva na novo določila način spremljanja in ocenjevanja rečnega ekološkega stanja, kjer so določili, da se poleg kemijskega stanja upošteva tudi ekološko stanje voda. Doseganje dobrega ekološkega stanja ni omejeno na kemijsko kakovost vode, ampak so to razmere, kjer ekosistemi v vodnem okolju le malo odstopajo od razmer brez človekovega vpliva oziroma brez motenj. Ocena, ki so jo pripravili konec decembra lani in jo najdete na naslednji povezavi, je ključna za drugi državni načrt upravljanja voda, sam monitoring pa je potekal med letoma 2009 in 2013.

Štiri skupine indikatorjev kakovosti

Upoštevani so bili štirje elementi kakovosti oziroma indikatorji stanja: biološki indikatorji, splošni fizikalno-kemijski parametri, hidromorfološki elementi kakovosti in posebni onesnaževalci. Ribe so eden od pomembnih bioloških indikatorjev stanja voda, saj kažejo na splošno degradiranosti rek, kot tudi na motnje v rekah zaradi prekinitve vodnega toka, zaradi dolge življenjske dobe pa so pokazatelj dolgotrajnih sprememb rek. Vodne rastline pokažejo obremenjenosti rek s hranili in hidromorfološke sprememb rek. Hidromorfološke značilnosti, kot so količina in dinamika vodnega toka, globina in širina reke, struktura struge in obrežnega pasu ter kontinuiteta toka pa pogojujejo razmere v rekah in s tem tudi močno vplivajo na ekološko stanje. Posebna onesnaževala so snovi, za katere je na nacionalnem nivoju ugotovljeno, da zaradi njihove razširjenosti predstavljajo tveganje za okolje in človeka, sem pa med drugim uvrščamo pesticide, herbicide, industrijske kemikalije in anorganske snovi.

Problematične reke na severovzhodu Slovenije

Kot so predstavili na Arsu, so glede posebnih onesnaževal ekološka stanja rek razdelili zgolj v tri razrede, in sicer zelo dobro, dobro in zmerno stanje, pri čemer so ugotovili, da 10 odstotkov vzorčenih vodnih teles dosega zgolj zmerno stanje, 60 odstotkov pa dosega dobro ekološko stanje. Najslabše so se odrezale reke na severovzhodu Slovenije, in to na račun velikega deleža kmetijskih površin (nad 50 odstotkov), zaradi česar so v vzorcih površinskih voda odkrili več pesticidov in herbicidov ter drugih onesnaževalcev.

Tudi po 30 letih v reki Krupi strupeni PCB-ji

Kot primer onesnažene in bolj problematične reke so na Arsu izpostavili reko Krupo. Težave izvirajo še izpred 30 let, ko je semiška Iskra izdelovala kondenzatorje in pri tem uporabljala PCB ali karcerogene poliklorirane bifenile. Tehnološki odpadek so neustrezno odložili v podzemlju Bele Krajine, s čimer so onesnažili zaledje reke Krupe. Ena najbolj toksičnih snovi, kar jih je ustvaril človek, se zelo počasi razgrajuje, posledice pa se v reki čutijo še danes.

Močno onesnažen je tudi vodotok Koren na meji med Slovenijo in Italijo. Glavni onesnaževalci vodotoka so komunalne odpadne vode z območja Nove Gorice. A tudi tu se pričakuje izboljšanje, saj je bila konec lanskega leta postavljena nova čistilna naprava, ki naj bi zmanjšala onesnaženje.

Dobri primeri, ki navdajajo z upanjem

Na Arsu poudarjajo, da največji vpliv na reke predstavljajo hidromorfološke obremenitve. To so naši posegi v naravno rečno okolje. Reka, ki so ja na Arsu predstavili za vzoren primer, vsaj kar se tiče hidromorfološke obremenitve, je reka Unica. Ta izkazuje zelo dobro stanje, opozarjajo na Arsu, medtem ko predstavniki ribiških družin in ihtiologi (riboslovci) opozarjajo, da stanje Unice v naravi vendarle ni tako dobro, kot pravi Arso. Namreč, pri metodologiji niso upoštevali stanja rib, saj metodologije za ta tip rek še nimajo, pojasnjujejo na Arsu, prav to pa je šibka točka reke Unice, po besedah ihtiologinje. Opozarja, da bi morali biti pri metodologiji določanja ekološkega stanja rek upoštevati tudi preteklo stanje populacije rib, kar bi Unico po besedah ihtiologinje v tej končni oceni zagotovo postavilo v bistveno slabši položaj. Poleg Unice so na Arsu kot dobra primera izpostavili tudi vodotoka Čabranka in Soče v njenem povirju.