Predsednik republike je seveda najbolj častna funkcija v državi. Človek, ki sede na to “delovno mesto” je za svoje delovanje najbolj poplačan s častjo, osebnostno rastjo in rastjo v političnem smislu. A v očeh javnosti predsednik republike ni deležen le teh “koristi”. “Izgleda kot precej udobna služba. Razvažajo jih naokrog, veliko potujejo, se udeležujejo velikih dogodkov, bivajo v razkošju. Ni jim hudega,” je slišati med ljudmi. Kaj o teh besedah menijo kandidati? Je plača dovolj visoka? Bi sami izkoristili tudi vse pravice, predpisane bonitete in nadomestila, ali bi se jim morda odpovedali in državi prihranili nekaj sredstev?
Preden vam postrežemo z odgovori posameznih kandidatov, poglejmo kaj vse pravzaprav pritiče predsedniški funkciji.
Najvišji plačni razred
Predsednik republike je uvrščen v najvišji, 65. plačni razred, kamor sicer sodijo tudi predsedniki vlade, državnega zbora, vrhovnega in ustavnega sodišča. Kandidat, ki bo izvoljen na to funkcijo, bo na mesec prejemal 5419 evrov osnovne bruto plače. Gre za skorajšnji trikratnik povprečne slovenske bruto plače, ki je v mesecu juliju znašala 1593 evrov. Če bi kdo primerjal še povprečno penzijo, je ta lani znašala 612 evrov.
40 dni dopusta, nadomestila in pravica do povračila stroškov
Poleg osnovne plače je predsednik upravičen tudi do nekaterih drugih osebnih prejemkov in povračil, za te pravice pa se uporabljajo določbe zakona o poslancih. Tako ima med drugim pravico do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, regresa za prehrano in letni dopust, nadomestila za ločeno življenje ter povračila stroškov za službena potovanja. Enako kot poslanci ima predsednik republike tudi pravico do 40 dni letnega dopusta.
Udobna pisarna in strokovna pomoč: v uradu trenutno zaposlenih 38 ljudi
V uradu je trenutno zaposlenih 38 ljudi. Pri tem jih je enajst vezanih na mandat aktualnega predsednika. Urad ima dve organizacijski enoti, in sicer Kabinet predsednika ter Generalni sekretariat. Obe sta namenjeni zagotavlju izvrševanja zadev v zvezi z opravljanjem funkcije predsednika republike. Za delovanje je iz proračuna namenjenih 2,3 milijona evrov. Sredstva so sicer v primerjavi z letom 2010 precej nižja, saj je imel tedaj urad na voljo 3,5 milijona evrov. Ob tem so se v uradu sicer pohvalili, da so ohranili obseg dejavnosti, predvsem na račun skrbnega načrtovanja stroškov.
Palača, v kateri deluje predsednik, njegov urad in tudi Generalni sekretariat slovenske vlade, je sicer razglašena za kulturni spomenik in že skoraj 120 let krasi Ljubljano. V njem je bil sedež avstroogrske oblasti dežele kranjske, nato je gostil narodno vlado, ljubljanske župane, po drugi svetovni vojni pa izvršni svet slovenske skupščine in ustavno sodišče. Po letu 1975 se je v stavbo naselilo še slovensko predsedstvo. Podobni palači, kjer so bili sedeži deželnih oblasti, stojita le še na Dunaju in v Sarajevu, pravijo v Uradu predsednika.
S čim se prevaža predsednik?
Ima predsednik res svojega osebnega šoferja? Urad predsednika republike razpolaga s štirimi vozili. V lasti imajo kombi mercedes V, letnik 2015 s prevoženimi 50.000 kilometri, toyoto prius (letnik 2010, prevoženih 64.200 kilometrov) in škodo superb (letnik 2011, prevoženih 220.000 kilometrov). V najemu imajo tudi novejši audi A6, ki ima prevoženih 15.000 kilometrov. Izjemoma prevoz predsednika opravijo z omenjenim kombijem, sicer pa vse prevoze opravlja policija s svojimi vozili. Drugače niti ni mogoče, saj ga je policija zakonsko primorana varovati 24 ur na dan. Predsednik republike je sicer varovan po drugi najvišji stopnji, medtem ko je najvišja rezervirana za šefe tujih držav na obisku v Sloveniji. To delo opravlja Center za varovanje in zaščito.
Določene pravice ima tudi njegov partner, tudi do mesečnega nadomestila za kritje stroškov
Položaj in pravice zakonca predsednika republike določa zakon o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike, enake pravice pa po tem zakonu veljajo tudi za osebo, ki s predsednikom republike živi v zunajzakonski skupnosti. Navedeni zakon med drugim daje zakoncu pravico do mesečnega nadomestila za kritje stroškov, ki jih ima zaradi opravljanja protokolarnih in drugih družabnih obveznosti, v višini 15 odstotkov plače predsednika republike.
Prav tako ima zakonec predsednika republike, ki je v delovnem razmerju, pravico do plačane odsotnosti z dela v višini svoje siceršnje plače za čas, ko opravlja protokolarne in druge obveznosti. Za čas trajanja mandata predsednika republike ima njegov zakonec sicer tudi možnost, da prekine delovno razmerje, pri čemer mu pravice iz delovnega razmerja mirujejo, prejema pa lahko mesečni prejemek v višini 20 odstotkov plače predsednika republike.
Kaj o tem menijo letošnji kandidati? Se bi v primeru izvolitve odpovedali kateri od omenjenih koristi, ki sicer pripadajo predsedniku?
KOMENTARJI (398)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.