VOL17VE: Vsi ločujejo odpadke, kako pa bi se lotili problema potencialnih ekoloških katastrof?

Letošnje leto, predvsem poletje, so zaznamovali številni požari, ki so mejili že na ekološko katastrofo. Najbolj so javnost skrbele posledice požarov v Kemisu na Vrhniki, Ekosistemih v Zalogu pri Novem mestu in Eko Plastkomu v Ljutomeru. V vseh naštetih primerih je šlo za požare v obratih, kjer skladiščijo ali predelujejo odpadke. Ker so med temi odpadki tudi snovi, ki pomenijo nevarnost za okolje in ljudi, če zagorijo, so okoliški prebivalci zaskrbljeni in pozivajo, naj se takšni obrati zaprejo oziroma prestavijo na območje, ki ni poseljeno. 

Domačini v nekaterih krajih že več let opozarjajo na potencialne ekološke bombe, a kljub temu se marsikje še naprej dogajajo kršitve. In, ko se katastrofa zgodi, si ljudje želijo čim bolj jasnih in odkritih informacij o razsežnostih le te. Toda, v primeru Kemisa mnogi menijo, da se pristojne institucije niso ustrezno odzvale, da so bile informacije prepočasne in pomanjkljive. In kakšen je ponavadi epilog tovrstnih katastrof? Onesnaževalci le redko prevzamejo odgovornost za morebitne ekološke posledice svoje dejavnosti.

Nič ne preseneča, torej, da so okoljske organizacije in ljudje pogosto odklonilni do novih projektov, kot je denimo Magna ali nov obrat za predelavo gum, ki jih v Lendavi načrtuje družba L4T. 

Predsedniške kandidate smo zato povprašali o tem, kako oni vidijo to okoljsko problematiko. 

SUZANA LARA KRAUSE:

"Podobno kot v primeru Magne, ki je sedaj že dobila obratovalno dovoljenje, menim, da bi morala država imeti vizijo, kje bo postavljala katere obrate. Le tako bomo lahko zagotovili ustvarjanje novih delovnih mest in hkratno ohranjanje kmetijskih površin oz. varno in zdravo okolje.

Država mora vzpostaviti dialog in sodelovati z občinami, da se pripravijo občinski prostorski načrti, ki bodo predvidevali najboljše lokacije za okolju potencialno nevarne obrate. Obstajati mora tudi zunanja stroga regulacija izvajanja varnostnih ukrepov v teh obratih ves čas delovanja.

ANGELCA LIKOVIČ:

"Nevarni odpadki in smeti so eden najboljših poslov na svetu, kjer je konkurenca zelo huda in si verjetno nagaja. Po moje so bili vsi požari podtaknjeni zaradi finančnih interesov. Nastradajo pa ljudje. Pregon okoljskega kriminala je ena ključnih nalog države.

So se pa ob teh požarih izkazali predvsem gasilci, ki so žrtvovali svoje zdravje in življenje. Odpovedalo pa vodstvo civilne zaščite, ki je vse prelagalo na druge, zato ga je treba zamenjati."

MAJA MAKOVEC BRENČIČ:

"Ti primeri so pokazali kar nekaj slabosti pri ukrepanju pristojnih služb in ministrstev. To nam mora biti opomin za v prihodnje. Zato pričakujem, da bomo s preventivnimi ukrepi znali omejiti in preprečiti tovrstne dogodke. Predvsem pa, da bo ukrepanje ustrezneje koordinirano in izvedeno.

V primeru Kemisa se je izkazalo, da so različne institucije sicer opravljale svoje naloge, vendar pa je bilo preveč neusklajenosti z vidika ažurnega obveščanja javnosti.

Pri tovrstnih dejavnostih (kot je zbiranje in obdelava nevarnih kemičnih snovi), ki lahko usodno vplivajo na zdravje ljudi in stanje okolja, morajo biti zagotovljeni in izvajani najvišji varnostni standardi."

BORIS POPOVIČ:

"Obrati, ki lahko predstavljajo tveganje in potencialno grožnjo za življenje in zdravje ljudi, kot je denimo Kemis, nikakor ne sodijo v naselja. Podoben primer smo imeli tudi v Kopru, kjer sem se osebno dolga leta zelo vneto zavzemal za zaprtje tovarne Kemiplas v neposredni bližini naselja Dekani in bil na koncu, po dolgih mukah, tudi uspešen. Okoljsko vprašljivi projekti potrebujejo posebno obravnavo in sodelovanje strokovnjakov, prav tako pa lahko veliko naredimo tudi na področju prostorskega načrtovanja in že na tej ravni omejimo tista območja, na katerih bi umestitev tovrstne dejavnosti predstavljala preveliko tveganje in grožnjo.

Poleg tega je nujno potrebno vsem takim in podobnim dejavnostim predpisat visoke okoljske in varnostne standarde. Ne živimo več v časih, ko nam za okolje in zdravje, žal, ni bilo prav nič mar. Danes smo ljudje mnogo bolj ozaveščeni, zato moramo iskati načine, kako nam bo razvoj koristil in ne škodil."

MARJAN ŠAREC:

"Dejstvo je, da industrija proizvaja nevarne odpadke, ki jih je potrebno nekje uničiti. Dejstvo pa je tudi, da smo dejavnost shranjevanja in uničevanja nevarnih odpadkov prepustili trgu. Na tem področju mora država v celoti prevzeti vajeti v svoje roke na način, da se ta dejavnost umakne s trga in postane gospodarska javna služba. Do takrat pa je potrebno okrepiti inšpekcijske službe, omogočiti popolnoma neodvisne analize škodljivih vplivov na okolje, ki jih mora naključno naročiti država in ne več podjetja sama, redno obveščati javnost, spremeniti pogoje za podeljevanje okolijskih dovoljenj. Država mora sama prevzeti načrtovanje umeščanje objektov "umazane" industrije v prostor in vsak takšen obrat bi moral imeti svojo profesionalno gasilsko enoto.

Strožja regulativa, ki se mora vzpostaviti na okoljskemu področju, ni birokratska ovira, temveč je garant, da bo Slovenija lahko začela uresničevati svojo vizijo zelene butične turistične destinacije ter zanamcem zapustila vsaj takšno naravo z vodnimi viri, kot jo lahko uživamo mi sedaj."

BORUT PAHOR:

"Takšni dogodki nalagajo zakonodajalcu in vladi, da morata pregledati veljavno okoljsko in protipožarno zakonodajo. Deregulacija, ki smo jo imeli na tem področju, se očitno ni izkazala kot najboljša rešitev. Tako glede okolja kot protipožarne varnosti moramo na prvo mesto postaviti interese in varnost ljudi. Ob letošnjih nesrečah pa smo se naučili še nečesa: kako pomembno je, da ljudje dobijo pravočasne in verodostojne informacije."

LJUDMILA NOVAK:

"V vseh podjetjih, ki predelujejo ali shranjujejo odpadke iz industrijske in obrtniške dejavnosti, nevarne gospodinjske odpadke, odpadke iz zdravstvenih in raziskovalnih inštitucij, je potrebno opraviti temeljite inšpekcijske nadzore, da se tovrstne katastrofe ne bi več dogajale. Zagotovo Slovenija potrebuje take obrate, vendar naj se načrtovanje tovrstnih obratov omeji na degradirana območja, ki so oddaljena od naselij. Okoljevarstvena dovoljenja naj vsebujejo najstrožje varnostne ukrepe s področja varovanja okolja in požarne varnosti. Z okoljem moramo ravnati transparentno in odgovorno. Če bomo dosledno upoštevali zakonodajo in vsa varnostna priporočila, se bomo nesrečam, ki smo jim bili priča izognili."

ROMANA TOMC:

"Slovenska zakonodaja na tem področju je sicer dobro urejena, vendar pa so problemi pri njenem izvajanju. Javno smo lahko spremljali zgodbe, ko se zdi, da so nekateri obrati dobili gradbeno in okoljevarstveno dovoljenje zaradi določenih pritiskov, lobijev. Rešitev bi bila v doslednem izvrševanju zakonodaje. Če se za določeno gradnjo zahteva presoja vplivov na okolje, naj to stori neodvisna institucija, če mora imeti tak obrat zaposlene gasilce, naj jih imajo. Po toči zvoniti je vedno prepozno, bolje je, da se stvari uredi prej."

Zanimalo nas je tudi, kako se bodo kandidati, če bodo izvoljeni za predsednika republike, zavzemali za boljše okolje v katerem živimo. Kako bodo sami pripomogli, da bomo ohranili Slovenijo zeleno in zdravo? 

SUZANA LARA KRAUSE:

"Podpirala in spodbujala bom ozaveščanje o dobrih praksah, ki jih lahko vsak posameznik uvede v svojem življenju.V seštevku imajo take drobne spremembe veliko večji pozitiven učinek, kot se morda zdi na prvi pogled. Spodbujala bi tudi dialog in iskanje rešitev za čimprejšnji prehod na trajnostne vire energije in strog zunanji nadzor nad potencialnimi onesnaževalci, ki imajo lahko grozne posledice za zdravje ljudi in našega okolja."

ANGELCA LIKOVIČ:

"Razvoj mora biti. Tisti, ki so proti razvoju me zanima, če jedo samo zeleno travo. Mora pa biti razvoj tak, da ga ljudje sprejmejo in da omogoči ljudem dobro plačana delovna mesta. Umazano industrijo pa bi morali prepovedati. Ne samo pri nas, ampak po celem svetu. Saj je ves svet povezan. Poglejte: dež, ki pada pri nas, ne nastane pri nas, ampak pride k nam od zelo daleč. Če je tam vse onesnaženo, bo tudi dež, ki pada pri nas, onesnažen."

MAJA MAKOVEC BRENČIČ:

"Prihajam iz manjšega kraja, kjer smo vedno znali čuvati naravo, se iz nje tudi učiti. Krožno gospodariti celo takrat, ko o tem še sploh ni bilo govora. Ohranjanje zelene Slovenije povezujem tudi z zdravim življenjskim slogom in odgovornostjo do okolja na vsakem koraku. Pri tem se mi zdi najbolj pomembno, da o tem učimo tudi otroke, mlade. Zato se je potrebno ob vsakokratni spremembi politik na gospodarskem, družbeno-socialnem ali ekološkem področju zavedati, kaj vse lahko povzročimo z neodgovornimi ravnanji za nas in prihodnje generacije. Zato bom kot predsednica opozarjala na medgeneracijsko in globalno  odgovornost do okolja – tako doma kot mednarodno."

BORIS POPOVIČ:

"Kot predsednik države bom postal ambasador zelene Slovenije in se aktivno vključil v promocijo in razvoj zelene dežele, okolju prijaznih tehnologij, trajnostno naravnan turizem, prizadeval si bom tudi za učinkovito rabo energetskih virov. Povezal se bom z vsemi organizacijami, ki delujejo na področju okoljevarstva ter z avtoriteto predsednika dosegel, da njihovi argumenti in pobude postanejo vidni in slišani. Prav narava je največje bogastvo Slovenije, ki se ga še premalo zavedamo in ga pogosto zanemarjamo, kar je nedopustno in tega več ne bomo dovolili.

MARJAN ŠAREC:

"Zame so ljudje in narava na prvem mestu. Zato bom na podlagi ustavne pravice državljanov do čistega zraka in zdravega okolja, vseh sprejetih strategij in zadnje vizije Slovenija 2050 – v kateri je med drugim zapisano, da spoštujemo naravo in z naravnimi viri upravljamo premišljeno ter, da nam priložnosti za delo ustvarjata digitalna odličnost in model krožnega gospodarstva – zahteval od odgovornih, da to, kar so sprejeli, tudi spoštujejo. Magna pogojno da, a ne na najboljših kmetijskih zemljiščih in vodovarstvenem območju. Na podlagi te sprejete vizije bom organiziral redna srečanja stroke in predstavnikov vlade na to temo s ciljem, da se postavijo konkretni temelji za uresničitev zapisanega. Pri zaščiti okolja ne sme biti nobenega odstopanja."

BORUT PAHOR:

"Z zgledom, s tem, ko imam našo državo resnično rad in to tudi rad pokažem. Velikokrat se pridružim okoljskim pobudam, tudi sam sem organiziral nekaj delovnih akcij, ko je bilo na primer treba pospraviti po žledu, ali pa kar tako, po zimi. Že doslej sem kot predsednik republike opozarjal na Slovenijo kot zeleno, zdravo in trajnostno naravnano državo in to bom počel tudi v prihodnje. Všeč mi je, da ljudje vse bolj razmišljajo o varni hrani, domači pridelavi ipd. – prehranska varnost se mi zdi eden izmed pomembnih pogojev zagotavljanja varne prihodnosti in Slovenija je v tem lahko zelo dobra. Zelena Slovenija pa mora postati več kot samo všečen slogan – biti mora naš način življenja."

LJUDMILA NOVAK:

"Slovenijo v svetu radi predstavimo kot malo, zeleno in butično deželo. Slovenija je pokrajinsko zelo razgibana, zato nam ponuja možnost trajnostnega razvoja. Samooskrba in ekološka pridelava hrane je predpostavka za zdravo in zeleno Slovenijo. Pri pridelavi hrane za samooskrbo moramo omogočiti dobro in spodbudno okolje kmetom."

ROMANA TOMC:

"Najprej s svojim zgledom, mislim, da je tako tudi prav. Tudi kot poslanka v Evropskem parlamentu v službo hodim peš, pa nimam stanovanja v bližini parlamenta. Nagovarjala bom ljudi, naj skrbijo za okolje, naj vzgajajo mlade v tem duhu."

Predsedniški kandidati so nam zaupali tudi, kako sami v vsakodnevnem življenju skrbijo za to, da ohranjajo bolj čisto okolje. Njihove odgovore si oglejte v spodnji galeriji.