Vožnja z vlakom ostaja ena najbolj varnih

Po besedah direktorja Javne agencije za železniški promet (AŽP) Borisa Živca je letno poročilo pokazalo, da stopnja varnosti ostaja na stopnji predhodnega leta in se od leta 2006 v povprečju izboljšuje. "Stanje na javni železniški infrastrukturi v Sloveniji torej ni tako kritično, kot se včasih predstavlja, prav tako ni nič slabše kot v Evropski uniji," je dejal.

Kljub temu bodo morali sprejeti dodatne ukrepe in definirati naloge vseh pristojnih subjektov, da bodo še izboljšali stanje, "saj je odveč vsako človeško življenje, ki ga izgubimo zaradi nesreč. Posebno pozornost bo treba dati tudi izobraževanju in osveščanju voznikov, saj je na nivojskih prehodih, zavarovanimi z zapornicami in polzapornicami, več nesreč kot na tistih z Andrejevim križem, kar kaže na nizko kulturo vožnje in objestnost za volanom," je opozoril.

Med žrtvami veliko samomorilcev

Poročilo kaže, da železniški promet še naprej ostaja eden najbolj varnih načinov potovanja, tako v Sloveniji kot v Evropi. Lani se je zgodilo 21 železniških nesreč, v katerih je umrlo 14 oseb, kar je tri več kot leta 2009, medtem ko se je število poškodovanih oseb znižalo za dve, s 14 v letu 2009 na 12 v lanskem letu.

Največ nesreč – 16 – se je zgodilo na nivojskih prehodih, ki jih imamo v Sloveniji 888, štiri nesreče so povzročila vozeča železniška vozila, zgodila pa se je še ena nesreča. Bilo je tudi 15 samomorov, en poškodovan potnik in štiri poškodovane nepooblaščene osebe. Število samomorov je v ospredju tudi na evropskih železnicah, saj je bilo v letu 2009 kar 2917 samomorov, kar predstavlja kar 66 odstotkov vseh žrtev nesreč.

V Evropski uniji je sicer skoraj 124.000 nivojskih prehodov, v povprečju so štirje nivojski prehodi na 10 kilometrov. Od tega je samo 31 odstotkov opremljenih z ročno in avtomatsko zaščito. Zaščita nivojskih prehodov je različna od države do države. V Belgiji, Luksemburgu, Norveški in Nizozemski imajo dve tretjini nivojskih prehodov zavarovanih z ročno ali avtomatsko zaščito, medtem ko je v Bolgariji, Estoniji, Španiji, Litvi, Latviji in Veliki Britaniji zaščitenih le do 25 odstotkov nivojskih prehodov. V Sloveniji je s cestno signalizacijo in zapornicami oziroma polzapornicami zavarovanih 32 odstotkov nivojskih prehodov.

"V AŽP bomo v okviru dopolnitev zakona dali predloge predvsem za zaostritev nadzora pri spoštovanju predpisov ob uporabi kot tudi upravljanju nivojskih prehodov. Najverjetneje pa bomo tudi uvedli kak upravni nadzor. Menimo tudi, da bo enkrat treba uskladiti naloge in vloge posameznih subjektov, da bodo jasno opredeljene pristojnosti in odgovornosti," je dodal.

K sprejetju novih ukrepov in izboljšanju varnosti bo predvidoma pripomogla tudi konferenca 'Zagotavljanje varnosti na nivojskih prehodih', ki se je bo konec septembra udeležilo 80 tujih strokovnjakov za železniško infrastrukturo.