Vrhovno sodišče je 20. decembra lani odločilo v primeru članice sindikata Pergam, ki je s pomočjo sindikata vložila revizijo na sodišče zaradi zahteve delodajalca Onkološkega inštituta, ki je od delavke zahteval vračilo domnevno preveč izplačane plače. Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevek delodajalca. V sindikatu Pergam opozarjajo, da je odločitev prelomna, saj zavrača kot napačno dosedanjo prakso višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je šla na tem področju izrazito v škodo delavcev, opozarjajo v sindikatu in dodajajo, da odločitev hkrati izpostavlja odgovornost delodajalca za zakonitost določitve in obračuna plače, podrejen položaj delavca v delovnem razmerju, ki ga mora ščititi delovno pravo, ob tem pa izpostavlja tudi socialno komponento delovnega razmerja.
V Pergamu opozarjajo, da predmetna odločitev vrhovnega sodišča potrjuje dejstvo, "da je v Sloveniji še vedno mogoče računati na pravične odločitve, ki so ne le pravno pravilne, temveč so sposobne tudi presoje širših posledic sprejete odločitve". "V Pergam smo prepričani, da bodo odslej mirneje in predvsem bolj neobremenjeno opravljali delo številni zaposleni, ki so bili, so, ali bi morda še bili izpostavljeni zahtevkom svojega delodajalca za vračilo preveč izplačane plače," so sporočili javnosti.
Pergam: pričakujemo, da bodo delodajalci umaknili svoje zahtevke
V Pergamu pričakujejo, da bodo delodajalci, ki tožijo svoje zaposlene zaradi domnevno preveč izplačanih plač, nemudoma umaknili svoje zahtevke proti zaposlenim, hkrati pa pričakujejo, da bo sprejeta odločitev tudi v poduk in usmeritev vsem institucijam, ki odločajo o pravicah zaposlenih, da pri svojih odločitvah upoštevajo šibkejši položaj zaposlenega v delovnem razmerju in zato v dvomu razlagajo delovno pravne predpise v korist delavcem, ne glede na to, ali gre za zasebni ali za javni sektor.
Na ministrstvu za javno upravo so v odzivu za Delo dejali, da so z zadevo seznanjeni, vendar ta hip ne morejo odgovoriti, kaj sodba pomeni in kako jo bodo izvajali, saj je "zadeva precej kompleksna in potrebna podrobne strokovne preučitve glede nadaljnjega ravnanja". Na Onkološkem inštitutu pa zaenkrat ne načrtujejo novih pravnih ukrepov. "Tolmačenje vrhovnega sodišča gre v drugo smer kot dosedanja sodna praksa nižjih sodišč in pojasnil ter usmeritev ministrstva za javno upravo. Ta problematika zadeva celoten javni sektor, ne le Onkološki inštitut. Če bodo na ministrstvu sprožili kakšne postopke, bomo razmislili, ali se jim bomo pridružili ali ne," je za Delo dejala generalna direktorica Zlata Štiblar Kisić.
V Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam so že vse od leta 2008 opozarjali na nevzdržnost in nepravičnost zakonske ureditve na področju plač v javnem sektorju, ki naj bi po nekaterih stališčih terjala od zaposlenih, da vrnejo domnevno preveč izplačane plače. "Ministrstvo za javno upravo, inšpektorat za javni sektor in tudi delovna in socialna sodišča, vključno z višjim delovnim in socialnim sodiščem se niso postavili na stran zaposlenih kot pogodbeno šibkejše stranke v delovnem razmerju in so zahtevali od delodajalcev, da tudi s tožbami terjajo od zaposlenih domnevno preveč izplačane plače," navajajo v sindikatu in dodajajo, da nobena od omenjenih institucij ni upoštevala dejstva, da so bile plače zaposlenim obračunane v skladu s sklenjenimi pogodbami o zaposlitvi, za pripravo in pravilnost katerih je odgovoren delodajalec in zaposleni na njihovo vsebino nima vpliva, prav tako pa je delodajalec tisti, katerega strokovne službe morajo poznati pravne podlage za določitev in obračun plače in odgovornosti za to ne morejo prevaliti na delavca. "Nenazadnje niso upoštevali dejstva, da bi obveznost vračila preveč izplačane plače, kljub temu, da je izplačilo skladno s pogodbo o zaposlitvi, zaposlene izpostavilo izjemni pravni negotovosti. Noben zaposleni nikoli ne mogel biti prepričan v to, ali je njegova plača pravilno določena in izplačana in bi si kadarkoli lahko obetal zahtevek za vračilo določenega dela plače." še navajajo v Pergamu.
Odgovornost na strani delodajalca in ne delavca
Vse od prvih primerov domnevno preveč izplačanih plač v javnem sektorju, zlasti tistih pri medicinskih sestrah v enotah intenzivnih terapij, svetovalcih zaposlitve v Zavodu RS za zaposlovanje in številnih drugih, so v Pergamu opozarjali na to, da je nesprejemljivo, da se od zaposlenih, ki za pravilno določitev in obračun plače ne nosijo nobene odgovornosti, zahteva vračilo dela plač, ki so jih prejeli na podlagi sklenjenih pogodb o zaposlitvi. "Ni vprašljiva pravilna določitev plače za naprej, vendar smo bili prepričani, da je nepravično zahtevati od zaposlenih nekaj, kar so v dobri veri prejeli iz naslova svojega dela," še navajajo.
KOMENTARJI (72)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.