Vrhovno sodišče je razveljavilo začasno odredbo, s katero je upravno sodišče Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) naložilo umik zaključnih ugotovitev nadzora v zadevi Škrlec v delu, ki se nanašajo na nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja. KPK je tako poročilo v delu, ki se nanaša nanj, znova objavil na svoji spletni strani.
KPK je, kot so sporočili, danes prejela sklep sodišča, ''ki je ugodilo pritožbi komisije in izpodbijani sklep Upravnega sodišča RS spremenilo tako, da je zahtevo za izdajo začasne odredbe nekdanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja zavrnilo. Zalar je bil obravnavana oseba v postopku imenovanja generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva, ki ga je vodila komisija''.
Tako na spletni strani KPK znova lahko preberemo, da je senat KPK na seji dne 9. aprila 2015 sprejel ''ugotovitve o posameznem primeru, in sicer da sta <
Postopek v zvezi z ravnanjem Boštjana Škrleca pa je komisija ustavila, ker v obravnavani zadevi glede na zbrane podatke ni mogla potrditi obstoja kršitev iz pristojnosti komisije, so še zapisali na spletni strani KPK.
Zalar: razlaga sodišča je nelogična
Nekdanji pravosodni minister Zalar je v odzivu na odločitev vrhovnega sodišča, s katero je to odpravilo začasno zadržanje poročila KPK v delu, ki se nanaša nanj, napovedal proučitev pravnih možnosti za razveljavitev takšne odločitve. Kot pravi, mu ni jasno, zakaj je vrhovno sodišče spremenilo svojo dosedanjo sodno prakso.
Zalar ugotavlja, da imajo različni senati vrhovnega sodišča "popolnoma različna in neenotna mnenja glede izkazanosti škode kot podlage za izdajo začasne odredbe".
"Pred dobrim letom je namreč vrhovno sodišče v isti zadevi na moj predlog izdalo začasno odredbo in odločilo, da težko popravljiva škoda nastane že s samo javno objavo ugotovitev KPK. V tokratnem sklepu pa je isto vrhovno sodišče svoje stališče diametralno spremenilo in zavzelo stališče, da navedeni standard ne velja za nekdanje politike," je zapisal.
Ob tem ugotavlja, da je tovrstna razlaga vrhovnega sodišča povsem nelogična, saj sam že tri leta in štiri mesece ni več javni funkcionar.
Hkrati po njegovem prepričanju tovrstna razlaga predstavlja grobo kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic v sodnih postopkih. "Sodišče namreč v ničemer ni pojasnilo, zakaj je svojo dosedanjo sodno prakso spremenilo," je še zapisal.
Spomnimo
KPK je poročilo z ugotovitvami iz nadzora imenovanja Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva objavil v začetku aprila, v njem pa je zapisal, da sta Fišer in Zalar pri imenovanju ravnala koruptivno. Tako Zalar kot Fišer sta zaradi poročila vložila tožbo na upravno sodišče. Oba sta v njej tudi predlagala, naj sodišče do končne odločitve KPK naloži začasen umik objave poročila s spletne strani.
Upravno sodišče je predlogoma za izdajo začasne odredbe v obeh primerih ugodilo. V primeru Zalarja je vrhovno sodišče kot drugostopenjski organ zdaj takšno odločitev razveljavilo, medtem ko v primeru Fišerjeve začasne odredbe še ni odločilo.
KOMENTARJI (60)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.