(Pre)vroče Jadransko morje: ribe se iz slovenske obale selijo nižje, v vodi, toplejši od 30 stopinj, umre večina klapavic

V času vročinskega vala se segrevajo tudi morje in reke. Temperatura morja v Kopru dosega 30, reke Kolpe v Metliki pa 28,3 stopinje Celzija.

Predvsem kritične so temperature morja na severu in zahodu Jadrana, torej ob slovenski in vzdolž italijanske obale, so zapisali na portalu Severe Weather Europe, kjer so izpostavili, da je temperatura morja na Debelem rtiču celo pri globini dveh metrov že dosegla 29 stopinj Celzija.

Temperatura Jadranskega morja naj bi se čez vikend dvignila še za stopinjo ali dve.

Težava je tudi, ker temperatura morja ne pade pod 30 stopinj Celzija niti ponoči in taka napoved naj bi veljala še vsaj za naslednjih nekaj dni. Zaradi vročine je večje tudi izhlapevanje morja, kar povzroča dodatno vlago v zraku, zaradi katere pa lahko nastanejo močnejše nevihte, so še zapisali na Severe Weather Europe.

V topli vodi primanjkuje kisika

Ribe v morju se lahko premikajo in prostorsko niso tako omejene kot v ribnikih, jezerih in manjših potokih, je dejala vodja Morske biološke postaje v Piranu Andreja Ramšak. Na visoke temperature se po njenem pojasnilu najprej odzovejo s selitvijo v vodo, ki je zanje bolj ugodna. Tako se tiste na slovenski obali premaknejo nižje v Jadran.

Težave pa imajo po njenih besedah lahko tiste, ki so teritorialne in ne migrirajo na daljše razdalje. Te se morajo potem prilagajati. Če tega ne morejo, umrejo, je dejala.

Zaradi višje temperature morja je običajno tudi nižja koncentracija kisika v vodi. Dihanje rib se po njenih besedah pospeši, kar povzroči stresen odgovor na ravni telesa in celic. Zaradi pospešenega dihanja se poveča tudi delovanje mitohondrijev in nastane več kisikovih radikalov, ki poškodujejo beljakovine.

Težave pa imajo lahko tudi zaradi posledic visokih temperatur v okolju. Tako bodisi ni na voljo dovolj plena bodisi jih napadejo paraziti in zbolevajo, je opozorila Ramšakova.

Kadar se morje ogreje na 28 stopinj Celzija, umre od 30 do 55 odstotkov klapavic

Vročina močno vpliva tudi na klapavice, školjke, ki so nam dobro znane predvsem kot kulinarična dobrota, so zapisali na spletni strani Morske biološke postaje Piran. Njihovo življenjsko okolje je obrežni pas, ki lahko kaj hitro postane ekstremno okolje, še posebej ob dolgotrajnem vročinskem valu, kakršnega imamo v tem poletju in ker so klapavice pritrjene, nimajo nikakršne možnosti umika. Klapavice imajo številne prilagoditve, kot so prilagoditve na nizke in visoke temperature, na pomanjkanje vode, kar pomeni da zmorejo preživeti določen čas v pomanjkanju kisika in hrane. Pomembno je vedeti, da se klapavice hranijo s precejanjem morske vode.

"Temperature izven optimalnega razpona povzročijo inaktivacijo ali denaturacijo beljakovin. Kar pomeni, da se mora del energije dodatno porabiti za metabolne procese, zato pa preostane manj energije za rast, razmnoževanje in pripravo zalog. Kadar se temperature zvišajo, se v skladu s termodinamskimi zakoni najprej povišajo tudi metabolni procesi, zaradi tega se poveča poraba kisika in v organizmih se sproži oksidativni stres," pojasnuje Ramšakova. 

Po določenem času se zaradi visoke temperature školjka zapre in preide na metabolizem, kjer zadostuje manj kisika, vendar to pomeni tudi stradanje. Laboratorijske raziskave so pokazale, da se smrtnost klapavic zelo poveča, ko se temperatura morske vode dvigne nad 26 stopinj Celzija. V idealnih pogojih in pri temperaturi morske vode 28 stopinj Celzija se je smrtnost klapavic dvignila nad 40 odstotkov, medtem ko je v morski vodi, ki ima temperaturo 30 stopinj Celzija preživelo le še dobrih 10 odstotkov klapavic. Kadar se morje ogreje na 28 stopinj Celzija umre 30 do 55 odstotkov klapavic. Vzrok za visoko smrtnost je pomanjkanje energije zaradi stradanja, kajti školjka samo še porablja zaloge energije.

"Visoke temperature so za ribe muka"

"Visoke temperature so za ribe muka," je dejal tajnik ribiške družine Metlika Davorin Šoštar. V topli vodi ni dovolj kisika, tako da se ribe po njegovih besedah zadržujejo v globljih tolmunih ali pod slapovi, kjer voda vsaj malo kroži.

Svoje aktivnosti čez dan upočasnijo in ne iščejo veliko hrane. "Premikajo se zelo zgodaj zjutraj ali zvečer," je opozoril. Ribič mora zato po njegovem pojasnilu ribo iskati drugače in se prilagoditi njenemu načinu življenja.

V Kolpi sicer lovijo belo ribo, kot so klen, mrena, platnica, ogrica in podust, je dodal.

Hidrolog: Temperatura morja letos ne bo rekordna

"Temperature morja in rek so res visoke, a vročinski valovi letos niso tako dolgi, da bi dosegle rekordne vrednosti," pa pomirja dežurni hidrolog na Agenciji RS za okolje Andrej Golob.

Tako po njegovih besedah ni pričakovati, da bi temperatura morja tokrat presegla rekord iz leta 2010, ko so v Kopru izmerili 31,1 stopinje Celzija.

Prav tako tudi za reke ne pričakujejo, da se bodo ogrele do rekordnih temperatur. Najvišje temperature rek so po njegovih navedbah sicer izmerili v letih 2003 in 2013. Rekord je tedaj dosegla Kolpa s 30 stopinjami Celzija, je povedal.