Vsaka tretja žlica hrane je odvisna od čebel

Slovenski čebelarji že od leta 2003 na današnji dan praznujejo svoj čebelarski praznik. 20. maja se je namreč pred 281 leti rodil Anton Janša, začetnik modernega čebelarstva. Mesec maj je tudi sicer mesec, ko se čebele na severni polobli množijo, potrebe po opraševanju rastlin pa so največje, na južni polobli pa spravljajo čebelje pridelke.

Ker so čebele zelo občutljive, pa želijo s tem dnevom opozoriti tudi na številne težave, ki pestijo te male živalce. "Težav je več. Zaradi spremembe okolja, intenzivnega kmetijstva, imajo čebele spremenjeno okolje. Ker večkrat kosimo, moramo poskrbeti, da nadomestimo medovite rastline. Druga težava so fitofarmacevtska sredstva, kjer se je stanje v zadnjih letih bistveno izboljšalo. Čebele še vedno ogrožajo tudi zajedalci," našteva Noč. O vseh teh težavah čebelarji ozaveščajo ljudi in tako čebelam pomagajo preživeti.

Lanska sezona najslabša doslej

Lanska sezona je bila ena najslabših, kar pomnijo, pravijo v Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS). Začetek letošnje sezone je obetavnejši, saj so čebele do zdaj pridelale že toliko medu kot lani v celotni sezoni. "Lani je bilo medu le za vzorec, poleg tega pa smo morali čebelarji vso leto čebele krmiti, da so sploh preživele. Čebelarji, ki čebel niso krmili, so že med sezono izgubili veliko delavk," je pojasnil Noč.

Preko zime je v Sloveniji propadlo okoli 30 odstotkov čebel, na nekaterih območjih tudi več kot 50 odstotkov, pravijo na ČZS. "To je predvsem posledica lanske katastrofalne poletne sezone, ko ni bilo dovolj naravne hrane, čebele so tako bile slabše pripravljene v zimo," pravi predsednik ČZS.

Čebele kot indikator čistosti okolja

Čebele so zelo občutljive in so zato zelo dober indikator čistosti okolja. "V tem smislu lahko rečemo, da je Slovenija še dokaj čista, saj vpliv okolja na preživetje čebel pri nas trenutno ni tako velik," opaža Noč.

Pred leti smo imeli sicer tudi v Sloveniji množične pomore čebel, ki so bili predvsem posledica pretirane in napačne rabe fitofarmacevtskih sredstev. "Največji množični pomori so se zgodili takrat, ko so bili v državi dovoljeni neonikotinoidi, ki jih je nato naše ministrstvo in kasneje še Evropa, prepovedala."

Poleg tega, dodaja Noč, pa so se pretekla leta dogajali pomori tudi zaradi nepravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev posameznikov – ko so jih kmetje uporabljali ob nepravem času: v sončnih dnevih, v času cvetenja ... "Tudi tukaj se je stanje izboljšalo, saj se je javnost začela zavedati, kako pomembne so čebele in da je treba ta sredstva uporabljati v najmanjši možni meri oz. zvečer, ko so čebele v panju," poudarja Noč. Danes opažajo napredek v ravnanju in mišljenju ljudi, kar je predvsem posledica ozaveščanja o čebelah. Ljudje zdaj sami opozarjajo, če nekdo njive škropi ob neustreznih urah. Takrat pokličejo čebelarje in jih o tem obvestijo.

4 čebelarji na tisoč prebivalcev

Slovenija je čebelarska dežela in se – kar zadeva čebelarstvo in zaščito čebel – ena najbolj naprednih evropskih držav. S štirimi čebelarji na tisoč prebivalcev pa se Slovenija uvršča v sam vrh »čebelarskih« narodov.

Na vrhuncu sezone je v enem panju okoli 60 tisoč čebel, v Sloveniji je okoli 150 tisoč panjev, tako poleti pridno dela 9 milijard čebel. Zimo pa preživi od 5 do 10 tisoč čebel iz enega panja. "Zanimivo je to, da čebela preko zime preživi 6 mesecev, med sezono pa živi od dva do štiri tedne. Tako hitro se med sezono obnavlja in iztroši. Čez zimo pa miruje in počiva," pravi Noč.

Slovenija pobudnica svetovnega dne čebel

V Evropi je od opraševanja žuželk odvisnih 84 odstotkov kulturnih rastlin, v svetovnem merilu pa je od tovrstnega opraševanja odvisnih 70 odstotkov rastlinskih vrst, ki jih uporabljajo za prehrano. Z vidika količine je od opraševanja žuželk odvisna približno tretjina vse hrane za ljudi.

Prav zato je pred nekaj tedni Slovenija v Bruslju predstavila pobudo o svetovnem dnevu čebel. Z razglasitvijo svetovnega dne čebel pri Organizaciji združenih narodov želi Slovenija izpostaviti pomen teh najpomembnejših opraševalk, ki se soočajo s številnimi grožnjami, za kmetijstvo, okolje in zdravje.

Glede na to, da je pobuda naletela na veliko pozitivnih odzivov in podpore številnih držav in združenj po svetu, na Čebelarski zvezi Slovenije upajo, da bo glasovanje o svetovnem dnevu čebel na skupščini Združenih narodov septembra 2016.

Od čebel bi se lahko naučili delavnosti in enotnosti

Čebelje družine – 60 tisoč čebel je v enem panju – živijo kot ena enota. Medtem ko delavke nabirajo po poljih, se v panjih rojijo nove čebele in tako se družina ves čas obnavlja. Toda, če se neki družini zgodi, da umre ena sama generacija, se sistem podre in celotna družina propade.

Od čebel bi se lahko marsikaj naučili, pravi Boštjan Noč. "V čebelji družini ni tega, da bi lahko en drugemu metali polena pod noge, ampak morajo delovati skupaj. Matica je glava družine in tako kot ona želi, tako čebelja družina funkcionira. V nasprotnem primeru je propad. Če bi se v naši družbi zgledovali po čebelah, bi bila Slovenija pred Švico," dodaja.