(Foto: Thinkstock)

Poslanci bodo prej ali slej imeli pred seboj paket strogih varčevalnih ukrepov, ki jih napoveduje vlada. Letos in prihodnje leto bo treba privarčevati 1,8 milijarde evrov.

Toda ob razpravah o rezih v plače v javnem sektorju, v porodniške dopuste, otroške dodatke, nadomestila za brezposelnost, pokojnine, subvencije je jasno, da je na preizkušnji tudi koalicija. Tako se je popoldne prvič sestala zaradi varčevalnih ukrepov. Čeprav je najprej kazalo, da ne bo šlo povsem gladko, je bila po dveh urah sestanka slika povsem jasna.

Vsi varčevalni ukrepi ostajajo

Ni potrebno ravno v globino strankarskih programov, da bi bilo jasno, kdo ima težave s čim. Karl Erjavec je bil sicer danes brez komentarja, a gotovo ima težave z odpravo regresa za upokojence, ki prejemajo pokojnino, višjo od 622 evrov. DeSUS bi to mejo raje videl pri 700 evrih.

Družinska politika zlasti nižja porodniška in nižji otroški dodatki skrbijo NSi in tudi vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc je pred sestankom s premierjem Janezom Janšo dejal, da se bodo proti ukrepom, ki udarijo najšibkejše, borili. A po sestanku z Janšo je vnema za bitko za najšibkejše močno popustila. Predsednik SLS Radovan Žerjav je dejal, "če je paket, je paket.“ "Pogovarjamo se s socialnimi partnerji.“

Kmalu se je izkazalo, da je koalicija, zbrana pri predsedniku vlade, strnila vrste in se dogovorila, da paketa varčevalnih ukrepov zaradi strankarske in volilne matematike ne bo trgala. Ob tem pa naj bi Erjavec izrazil skrb, da se lahko njegov položaj v stranki še poslabša. A dogovor je: koalicija gre na vse ali nič, zato prav vsi varčevalni ukrepi za zdaj ostajajo.

"Gre za usodo države. Če kdaj, mora koalicija držati skupaj trdno kot beton,“ je dejal predsednik DLGV Gregor Virant. Virant pravi, da koalicija drži skupaj in dodaja, da bo varčevalne ukrepe zagovarjala kot paket.

Če bi rebalans padel, ni izključena huda politična kriza, pravi koalicija. (Foto: Aljoša Kravanja)

Bo DeSUS predlagal drugačno varčevanje?

DeSUS pa naj bi razmišljal tudi, da bi predlagal drugačno varčevanje, in sicer radikalno zmanjšanje birokracije tudi z ukinitvijo občin, ki so pred bankrotom ter da bi bila županska funkcija le še častna. Ker naj bi bile nujne tudi investicije, naj bi predlagali ustanovitev nacionalnega programskega sveta, ki naj te investicije določi. Ali je zdaj še kaj volje za tak predlog, ostaja nejasno, saj je bil Erjavec tudi po sestanku brez komentarja.

Kaj pa javni uslužbenci?

Za več kot 160.000 javnih uslužbencev, ki jim vlada napoveduje najprej odpravo plačnih nesorazmerij, nato pa kar 15-odstotno znižanje plač, pa bo po besedah vodje poslanske skupine NSi Mateja Tonina ključno, "da ne bo šlo za linearno znižanje plač. Torej tistim, ki imajo več, se bo več zmanjšalo.“

Pri kakšni plači bi lahko rekli, da ima nekdo več, nekdo manj, je stvar pogajanj s sindikati. Evropska komisija nas je že uvrstila med rizične države. Vlada pa trdi: če do 12. aprila, ko nas bo Bruselj spet presojal, napredka ne bo, se bo denar za Slovenijo znova podražil. Obenem pa nas lahko doleti tudi prepoved črpanja evropskega denarja. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa ob tem dodaja: "Vemo, da je najbolje, da te stvari uredimo sami."

Če bi rebalans padel, ni izključena huda politična kriza, pravi koalicija.

Pridružite se uradni strani oddaje 24UR na Facebooku s klikom na