Z ustrahovanjem utišali novinarje. Preverite, kje je medijska svoboda na najnižji ravni?

Indeks medijske svobode 2015, ki so ga danes objavili Novinarji brez meja, razkriva, da 3719 kršitev informacijske svobode v 180 državah, kar je osem odstotkov več kot leto poprej.

Mediji so se z namernim zatiranjem ali manipulacijami soočali predvsem na konfliktnih območjih, kot so Ukrajina, Sirija, Irak in palestinska ozemlja.

Vse vpletene strani v konfliktih na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini so bile strahovito informacijsko vojno, v kateri so bili medijski delavci neposredne tarče ubojev, ugrabitev ali pritiskov za izvajanje propagande, izhaja iz poročila, ki ga je organizacija objavila ob lestvici medijske svobode.

Uporabili ustrahovanje in povračilne ukrepe za utišanje novinarjev

Kot izhaja iz poročila, so Islamska država v Siriji in Iraku, Boko Haram v Nigeriji in Kamerunu, ter kriminalne organizacije v Italiji in Latinski Ameriki uporabile ustrahovanje in povračilne ukrepe za utišanje novinarjev in blogerjev, ki si upajo raziskovati ali ki ne želijo biti njihovo trobilo. Kriminalizacija bogokletja pa je medijsko svobodo ogrožala v približno polovici držav sveta.

Kje je medijska svoboda na najnižji ravni?

Na zadnjih mestih lestvice medijske svobode se ni spremenilo nič. Na njih so trdno zasidrane Sirija, Turkmenistan, Severna Koreja in Eritreja. Tam je medijska svoboda na najnižji ravni. Kot izpostavlja poročilo, so razmere izjemno kritične tudi v Ukrajini, ki je za dve mesti padla na 129. mesto, v Iraku, ki je padel za tri mesta na 156. mesto. Zaradi vojne v Gazi je za pet mest na 101. mesto padel Izrael, palestinska ozemlja pa za dve mesti na 140. mesto.

Novinarska organizacija še izpostavlja, da nacionalna varnost pogosto služi kot izgovor za represijo. Tako so v Rusiji, ki je za štiri mesta padla na 152. mesto, spričo vojne na vzhodu Ukrajine sprejeli nove represivne zakone, pri čemer so na primer zaostrili prepoved javnega pozivanja h kršitvi ozemeljske celovitosti, s čimer je kriminalizirana vsakršna kritika aneksije Krima. Podoben udarec je medijska svoboda doživela na Tajskem, v Kazahstanu in Egiptu.

Na lestvici so padle tudi ZDA, in sicer za tri mesta na 149. mesto. Kot navajajo Novinarji brez meja, so bili med nemiri v mestu Ferguson aretirani novinarji. Čeprav so jih kmalu izpustili na prostost, je grozilno sporočilo jasno, izpostavljajo v novinarski organizaciji.

Razmere so se občutno poslabšale tudi Italiji, ki je padla za 24 mest na 73. mesto, in to zato, ker so v tej državi številni novinarji pod pritiskom zaradi mafijskih groženj, napadov in neutemeljenih tožb zaradi obrekovanja.

Najhujši padec med vsemi državami pa je doživela Andora. Pristala je na 32. mestu, medtem ko je bila še leto poprej na 5. mestu. Krivdo za to gre pripisati pomanjkanju neodvisnosti medijev od finančnih, političnih in verskih interesov. Novinarji so se soočali s številnimi težavami pri pokrivanju dejavnosti andorskih bank, in to ob odsotnosti vsakršne zakonske zaščite informacijske svobode.

Mongolija napredovala za 34 mest

Najbolj pa je na lestvici napredovala Mongolija, in sicer za 34 mest. Sedaj je na 54. mestu, za kar gre zahvala občutnemu izboljšanju tamkajšnje zakonske ureditve.

Novinarji brez meja vsako leto ocenjujejo svobodo tiska po državah. Lestvica, ki zajema obdobje od sredine oktobra 2013 do sredine oktobra 2014, temelji na raziskavi s 87 vprašanji o raznovrstnosti, neodvisnosti, delovnem okolju, samocenzuri, pravnem okviru in transparentnosti institucij.