Za generalno državno tožilko obravnava vrstniškega nasilja prioriteta

Strokovni posvet po navedbah Katarine Bergant naslavlja trenutno zelo pomembno temo spopadanja z izzivi obravnave vrstniškega nasilja, za razumevanje in obravnavo katerega pa ni dovolj zgolj poznavanje pravnih pravil in sodnih postopkov. "Zelo pomembno je, da imate znanje in veščine, da k tem otrokom in mladostnikom tudi primerno pristopite. Ob pravnem znanju je potrebno tudi poznavanje ozadij in drugih področij," je zatrdila.

Medtem ko je danes tudi življenje odraslih povezano s svetovnim spletom, socialnimi omrežji in z informacijsko tehnologijo, pa je življenje mladostnikov v določeni meri že kar preseljeno na splet oziroma na družbena omrežja, ki lahko kot sprožilec vplivajo na nasilno vedenje, obenem pa se uporabljajo kot platforma za širjenje nasilja, je poudarila.

"Naloga vseh, ki ste ali smo vključeni v predkazenske in kazenske oziroma sodne postopke, je prioritetno zagotovitev celovite obravnave, ki bo otrokom kot žrtvam kaznivih dejanj omogočila pravičnost brez dodatne travmatizacije," je poudarila Bergantova. Pri tem je kot pomemben mejnik pri obravnavanju otroka v sodnih postopkih v Sloveniji omenila projekt Hiše za otroke.

Zavezala se je, da bo temu področju kot generalna državna tožilka dala pomen v politiki pregona generalnega državnega tožilca, ki ga bo sprejela v prihodnjih mesecih. "Obravnava medvrstniškega nasilja bo tako ena od mojih absolutnih prioritet za naslednjih šest let," je še dejala.

Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Andreja Kokalj je medtem poudarila, da je obstoječa kazenskopravna ureditev glede mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v izhodišču usmerjena v pomoč, vzgojo in prevzgojo, saj gre za osebe, ki so v postopku odraščanja in zato potrebujejo drugačno oziroma prilagojeno obravnavo.

Povedala je, da na ministrstvu za pravosodje podpirajo projekt ministrstva za digitalno preobrazbo, s katerim ozaveščajo o prisotnosti vrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu. "Prav je, da mladi dobijo sporočilo, da je kakršno koli nasilje nesprejemljivo. O tem je treba govoriti in veliko pozornosti nameniti tudi preventivi," je zatrdila.

Z vidika kazenskopravnega sistema je po navedbah Kokaljeve namreč izhodišče, da najhujših posledic ni mogoče preprečevati v okviru kaznovalnega prava, ki pride na vrsto kot zadnja možnost, ko sta kaznivo dejanje in prekršek že storjena.

Kot je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin, je vrstniško nasilje kompleksen pojav. Mladostniki namreč niso ločeni od širše družbe, zato omenjene oblike nasilja ni mogoče obravnavati ločeno od širših družbenih vprašanj, povezanih s socialnoekonomskim položajem družin, položajem mladih v družbi in strpnostjo do različnih družbenih skupin.

"Menim, da je za dolgoročen uspeh pri zagotavljanju čim bolj spodbudnega okolja za mlade ključen celosten pristop vseh pristojnih institucij. Treba je usklajeno sodelovati tako preventivno kot kurativno ter se učinkovito pripraviti tudi na morebitne nasilne dogodke, zato je pomen takšnih izobraževalnih usposabljanj danes še toliko večji," je še povedala.