Slovenija leta 1991 proti Sloveniji danes. Na Statističnem uradu RS so se ob državnem prazniku zazrli v preteklost in potegnili vzporednice z sedanjostjo.
"Prebivalec Slovenije, rojen konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, je do svoje polnoletnosti zamenjal tri valute in štiri vrste bankovcev," so nam osvežili spomin. Z osamosvojitvijo leta 1991 smo se poslovili od jugoslovanskega dinarja in prešli na slovenski tolar, ki pa je bil sprva tiskan v obliki bonov. Šele pozneje smo dobili prave bankovce, leta 2007 pa je sledila nova menjava, plačevati smo začeli z evri.
A bolj kot to, kaj smo imeli v denarnici, je zanimivo, kaj smo si lahko privoščili. Tudi ta podatek so izbrskali državni statistiki. Morda se zdijo cene izpred 27 let smešno nizke, a si kljub temu lahko danes privoščimo več, saj so cene naraščale počasneje kot plače. "V 2017 smo na primer za kilogram črnega kruha morali delati za tretjino manj časa, za kilogram sladkorja trikrat manj, za kilogram kave štirikrat manj in za nov osebni avtomobil znamke Renault Clio dvakrat manj kot pred šestindvajsetimi leti," ugotavljajo državni statistiki.
Vabljiva dežela vse starejših ljudi
Slovenija je, kot kažejo statistični podatki, vsaj na turističnem tržišču postala veliko bolj prepoznavna, kot je bila. Če smo leta 1991 našteli 1,4 milijona turistov, smo jih leta 2017 že triinpolkrat več – 4,9 milijona.
Pozdravili pa so jih starejši prebivalci kot v začetku 90. 1. januarja 1991 je bila namreč povprečna starost prebivalcev Slovenije 35,9 leta, 1. januarja 2018 pa že 43,2 leta, izvemo. "Leta 1991 je bilo v Sloveniji skoraj 21 % prebivalcev mlajših od 15 let, na začetku 2018 je bil ta delež za skoraj 6 odstotnih točk nižji; znašal je 15 %. Obrnjeno velja za prebivalce, stare 65 let ali več: v 1991 jih je bilo med celotnim prebivalstvom skoraj 11 %, v 2018 že več kot 19 %," so zapisali na statističnem uradu.
Kaj to pomeni? Med drugim bolj prazne šole. V šolskem letu 2017/18 je bilo skoraj 44.000 osnovnošolcev manj kot v šolskem letu 1991/92. Po drugi strani se zvišuje število upokojencev. Leta 1991 jih je bilo manj kot 400 tisoč, lani pa že 616 tisoč. V 1992 so povprečne neto starostne pokojnine dosegale 78,4 % neto plače, v 2017 le še 58,4 %.
In kako nam kaže? Do približno leta 2025 naj bi prebivalstvo Slovenije naraščalo na račun priseljevanja in se povečalo na okrog 2.083.000, kažejo projekcije. Nato pa sledi upad. "1. januarja 2080 naj bi imela Slovenija 1.938.000 prebivalcev, kar je 6 % manj kot v začetnem letu teh projekcij, tj. v 2015," so izračunali statistiki.
Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu se bo daljšalo, in dečki, ki se bodo rodili v Sloveniji leta 2080, bodo lahko pričakovali, da bodo živeli 87 let, deklice pa več kot 91 let. V 2017 v Sloveniji rojene deklice lahko pričakujejo, da bodo doživele 83,7 leta, dečki pa nekaj več kot 78 let. V 1991 je bila povprečna starost umrlih 70 let, v 2017 pa skoraj osem let več.
KOMENTARJI (149)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.