Za Večer prispele tri ponudbe. Novinarjem se zdijo ponudniki 'sumljivi'

Zavezujoče ponudbe za nakup časnika Večer so po opravljenih skrbnih pregledih do zdaj oddali družba Salomon v imenu skupine Krater, mariborsko podjetje Astraea Investicije Ena v lasti podjetnika Jožeta Kojca in družba Dober Večer, ki sta ga ustanovila nekdanji lobist Uroš Hakl in bivši predsednik uprave T-2 Sašo Todorović, piše današnji Večer.

Mariborski časnik prodaja družba Delo, ki jo lastniško obvladuje Pivovarne Laško. Prodajalec bo vse tri ponudnike zdaj pozval k pogajanjem, odločitev o poslu pa naj bi bila znana do konca meseca.

Kot še piše Večer, ki se sklicuje na svoje vire, naj bi najvišjo ponudbo oddal Salomon, ki ga preko Kraterja obvladuje Martin Odlazek, njena vrednost pa naj bi presegala milijon evrov.

Najmanj naj bi ponudil mariborski podjetnik Jože Kojc oziroma njegovo podjetje Astraea Investicije Ena, in sicer okoli 600 tisočakov, čeprav je Delo pred leti mariborsko hišo kupilo za kar 18 milijonov evrov. Razlog za tako nizko ponudbo naj bi bili rezultati skrbnega pregleda, ki naj bi bili pokazali, da je za popolno sanacijo Večera potrebna še dodatna finančna injekcija, piše časnik.

Kojc za Večer ni ne potrdil ne zanikal, da je Delu v nasprotju s preostalima dvema tekmecema predložil povsem zaprto finančno konstrukcijo prevzema, po kateri bi časnik prevzel izključno z lastnimi sredstvi in brez posojil. Za naskok na časopisno hišo naj bi Kojc že imel oblikovano ekipo, v kateri naj bi bil tudi računal predvsem na nekdanjega predsednika uprave Dravskih elektrarn (DEM) Damjana Koletnika, ki se ga po pisanju časnika omenja kot bodočega direktorja Večera.

Dvojec Hakl - Todorović naj bi manjši del kapitala zagotovil sam, preostanek pa naj bi si sposodila. Ob tem naj bi Večerovo finančno stanje skušala izboljšati z odpuščanji, na cesti naj bi po informacijah Večera ostalo 53 ljudi, in s prodajo nepremičnin.

Kot še piše časnik, naj bi po njihovih informacijah v kratkem ponudbo oddal še četrti ponudnik, a bo o tem, kdo od njih bo na koncu dejansko prevzel Večer, poleg Dela odločala tudi država. Agencija za varstvo konkurence bo presodila, ali s poslom ne bo nastala nedovoljena koncentracija medijskega lastništva, posel pa bo moralo dovoliti tudi ministrstvo za kulturo.

Tega bo do oblikovanja nove vlade vodil Uroš Grilc, ki bo kot kaže tudi odločil o nadaljnji Večerovi usodi. Kot so za Večer pojasnili na ministrstvu, presojanje o tovrstnih prevzemih sodi med tekoče posle, svoje mnenje pa morajo podati v dveh mesecih. Če se bo torej Delo odločilo do konca junija, bo epilog najnovejšega poskusa prodaje Večera znan že v avgustu, še dodaja Večer.

Na najnovejše prodajne aktivnosti so se danes odzvali tudi novinarji Večera, ki že dlje časa opozarjajo in izpostavljajo nujnost prodaje Večera, s katero bi prekinili večletno lastniško agonijo. Kljub podpori prodajnemu procesu pa opozarjajo, da je za dolgoročni obstoj nujen strateški lastnik, zato od novega lastnika zahtevajo transparentno predstavitev virov financiranja ter jasne vizije za nadaljnji razvoj in obstoj podjetja.

"V Večeru že poteka racionalizacija poslovnih procesov, zato od prihajajočih lastnikov pričakujemo, da to dejstvo tudi upoštevajo in da namesto rezov v zdrava tkiva družbe pripravijo resno strategijo, kako izboljšati poslovanje," pravijo novinarji Večera, ki opozarjajo, da je korenito zniževanje stroškov na račun kakovosti in profesionalnosti časopisnih vsebin nesprejemljivo.

Nihče od doslej omenjanih potencialnih kupcev jim ne vliva zaupanja. Tako je Hakl med ključnimi akterji afere zaradi netransparentno porabljenih državnih sredstev za Pomurje, ki so jo razkrili prav v Večeru, skupino Krater vodi človek, ki je bil pravnomočno obsojen na zapor, Kojčeva ponudba pa zaradi vrste političnih povezav kaže na sum, da so v ozadju prevzema politični interesi, so še zapisali novinarji Večera.