Za večji šolski proračun

Če bo financiranje izobraževanja ostalo v okviru sedanjega proračuna, bo vsaka nova zasebna šola jemala denar neposredno javnim šolam, je danes dejal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj. "Obstajata samo dve možnosti: ali je potrebno proračun za šolstvo povečati za stroške, ki bodo nastajali s povečanjem nastanka novih zasebnih šol, ali pa se bodo zasebne šole financirale na račun javnih," dodaja Štrukelj.

Glede financiranja zasebnih šol je SVIZ po Štrukljevih besedah v razpravi na matičnem odboru za kulturo, šolstvo in šport v DZ minuli teden še enkrat poudaril svoje stališče. Težavo vidijo pri 100-odstotnem financiranju zasebnih šol z možnostjo, da zasebne šole dodajajo sredstva, ki jih bo zagotovil ustanovitelj.

Nadalje predstavljajo težavo prispevki staršev, ki navzgor ne bodo več omejeni, medtem ko bodo zasebne šole po novem lahko sodelovale pri opremljanju, kar je dodatna boniteta iz javnih sredstev za zasebne šole. Najbolj črn scenarij je za Štruklja napoved poslanca SDS Branka Grimsa, da bodo plače v zasebnem šolstvu višje kot v javnih šolah. To sicer zdaj po kolektivni pogodbi ni mogoče.

Zavajanje javnosti?

Komentiral je tudi trditev, da bo sprememba v 100-odstotnem financiranje zasebnih šol stala 288.000 evrov. "Gre za hudo zavajanje javnosti." Ta strošek je po Štrukljevih besedah vezan na povišano financiranje sedaj obstoječih šol, ki se financirajo 85-odstotno. "Ob tem pa vlada ne ve, koliko bo zasebnih šol," opozarja Štrukelj in dodaja, da je dejstvo, da "vsaka nova zasebna šola, denimo dvo-oddelčna osnovna šola, katere letni program stane več kot milijon evrov, ne stane malo".

Glede centrov Štrukelj pojasnjuje, da koalicijsko dopolnilo vnaša dodatno zmedo. Šolski minister Milan Zver navaja, da se lahko šole same odločajo, ali se želijo povezati v centre, a kot meni Štrukelj, temu ni tako, saj bodo o tem odločali lastniki, torej politični organi občin.

Kar zadeva financiranje po udeležencu SVIZ pozdravlja odločitev MŠŠ, da tovrstni način financiranja odpravi za osnovne šole. A kot dodaja, tega v Evropi ne poznajo nikjer. Sam ocenjuje, da so "bili naši pritiski tako legitimni, da so morali vsaj na tej točki popustiti".

Spomnil je še, da v okviru novele zakona o osnovni šoli niso bila uslišana opozorila sindikata glede obveznega drugega tujega jezika (temu v SVIZ sicer ne nasprotujejo, vendar se jim zdi problematičen način uvedbe), zavrnjeno pa je bilo tudi dopolnilo glede ukinitve splošnega učnega uspeha.